Kako ločimo zajca od kunca?

Serijo z Nežiderskega jezera zaključujem s poučno objavo. V prejšnji sem objavil fotografijo poljskega zajca, nekaj mesecev pred tem pa divjega kunca. Kakšne pa so razlike med tema dvema živalma, ki ju Slovenci tako pogosto zamešamo?

Kunci so majhni in ljubki. Njihovi uhlji niti niso zelo dolgi, dlaka pa je precej enakomerne barve. Hranijo se s poganjki, travo, zelišči in lubjem. Ko tečejo, imajo rep obrnjen navzgor. Živijo v kolonijah pod zemljo, kjer kotijo gole, slepe in gluhe mladiče. "Množiti se kot zajci" pravzaprav pomeni množiti se kot kunci, saj imajo na leto tudi do šest legel s povprečno petimi mladiči, zahvaljujoč kratki brejosti. Ker živijo kolonijsko, jih lahko ponekod vidimo ogromno, drugod pa spet daleč naokoli ni nobenega. Izvirajo iz Španije, Portugalske in Maroka, razširili pa so se marsikam po svetu. Nam bližje jih zlahka vidimo na primer na Gradiščanskem in v Dalmaciji. Iz njih je človek vzgojil vse pasme domačih "zajcev", s čimer je začel že približno 1000 let pred našim štetjem.
Če želite videti več slik iz življenja divjih kuncev, kliknite tukaj.

Zajci so večji od kuncev in imajo dolge, mišičaste noge. Njihovi uhlji so zelo dolgi, dlaka pa neenakomerne barve. Prehranjujejo se s travo in lubjem, izjemoma celo z mrhovino. Med tekom imajo rep obrnjen navzdol. Ne kopljejo, marveč samotarsko živijo na prostem. Pozno pozimi ali zgodaj spomladi se družijo v pare. Če samica samca zavrne, se ta z njo utegne stepsti. Mladiči niso tako nebogljeni kot pri kuncu, saj že ob rojstvu vidijo, slišijo in imajo dlako; v leglu jih je do deset in na začetku se skrivajo v kakšni kotanji v grmovju ali travi. Zajci spijo večkrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. V določeni regiji so ponavadi razporejeni dokaj enakomerno. Poljski zajec izvira iz Evrope in zahodne Azije, danes pa je razširjen širom po svetu. V Sloveniji živi še ena vrsta, in sicer planinski zajec. Verjeli ali ne, zajca ne moremo udomačiti. Če je kdo od vas kdaj imel domačega "zajca", je bil to potomec divjega kunca, pravi zajci pa so izključno divje živali.

Kako pa je v drugih kulturah? To zmedo skrbno gojimo predvsem mi, pa tudi Nemci utegnejo reči, da imajo na kmetiji zajce. V angleščini in nizozemščini so napake veliko redkejše, tam se ljudje zavedajo, da imajo na kmetiji kunce. Če se zmotijo glede divje živali, ki jo uzrejo v naravi, kvečjemu zajca označijo za kunca in ne obratno. I have a rabbit dobesedno pomeni "imam kunca", a se v slovenščini prav čudno sliši, ker smo tako navajeni na zmoto. Rabbit je kunec in hare je zajec. Raba teh dveh besed je še ena stvar, ki bi se jo lahko od njih naučili.

S pomočjo zgornjih opisov ste verjetno z lahkoto ugotovili, da je na levi strani slike kunec in na desni zajec.

Letos lahko sebe ali svoje bližnje obdarujete s koledarjem z mojimi avtorskimi fotografijami živali v naravnem okolju. Lahko ga dobite po simbolični ceni 9 evrov, tudi poštnina je že všteta. Ob naročilu dveh ali več koledarjev pa 6 evrov za kos.
Natisnjeni so na visokokakovostnem 170-gramskem papirju, zgoraj vezani s spiralo. Dimenzije: 36 x 24 centimetrov.
Koledar lahko prelistate tukaj: http://bit.ly/prelistaj2020 Naročite tukaj: http://bit.ly/koledar2020

Kunčji poljub

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Včasih v naravi doživimo neprecenljive trenutke. Če pa se nam jih še posreči ujeti v objektiv, smo pa še posebej srečni.

Divji kunec je zelo ljubka žival, očitno pa tudi romantična. Na zgornji fotografiji vidite dva, kako se "poljubljata". Fotografijo sem posnel pri Sandecku na Nežiderskem jezeru. Tam živi velika kolonija divjih kuncev in temu primerno je teren precej razkopan.

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Na idiličnem travniku z rumenimi rožicami iz lukenj vsake toliko časa pogleda kakšen kunec.

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Tam imajo tudi bele osle.

V okolici Sandecka je zelo pestro. Osli so edine domače živali, je pa zato toliko več divjih. Opazujemo lahko srne, kunce, zajce, čaplje, galebe, race, gosi, ujede, pobrežnike ... Običajna je tudi divja grlica. 

Divja grlica - Streptopelia turtur - European Turtle Dove

Njena sorodnica, turška grlica, je manj barvita in je običajna soseda ljudi na vaseh. Čeprav tega morda ne bi pričakovali, je turška tista, ki se je k nam razširila iz Azije. Pred sto leti je pri nas sploh še ni bilo, bolj okrašena divja pa je pri nas že od nekdaj.

Še ena zanimivost: angleško ime "turtle dove" nima nobene povezave z želvo. Izhaja iz latinske besede turtur, ki je onomatopoija za njeno oglašanje.

Takšne rove kopljejo kunci:

Videl sem tudi, kako je siva vrana uplenila enega kunca, gosi pa so se nanjo drle, kot da je šlo za njihovega mladiča. V naravi se dogajajo tudi takšne stvari, včasih je pač malo težko gledati.

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Pomlad je res lep čas. Poleg bujnega rastja in svatovsko napravljenih samcev so nam na ogled tudi mladiči. Ne samo gosi, temveč tudi kunci so imeli ljubke mladiče, sploh tale kepica mi je še posebej simpatična:

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

V majhnem gozdičku je skrita pela smrdokavra. Tam gnezdijo tudi poljske vrane, a ta kolonija še zdaleč ni največja v rezervatu.

Po vejah je skakljalo še veliko drugih ptic pevk, med njimi tudi črnoglavi in sivi muhar.
Če se ne motim, je to majski hrošč:

Z veje me je motrila kavka s polnim kljunom, ki tudi gnezdi v neposredni bližini.

Kavka - Corvus monedula - Western Jackdaw

Odpravil sem se naprej proti jugovzhodu. Za gričem se je repenčil samec fazana.

V Malem princu je vsak izmed ljudi živel na svojem planetu. Vsak je bil sam kralj svojega sveta. Tudi ta močvirski martinec je videti kot kralj svojega otočka.

Močvirski martinec - Tringa glareola - Wood Sandpiper

Tu se približamo območju, ki je strogo zaprto za vse, saj tam gnezdi res veliko ptic, med njimi tudi veliko ogroženih. Kljub temu tam stoji precej nedostopnih opazovalnic. Predvidevam, da so ostale iz tistega časa, ko je bilo še odprto.
Jezero proti vzhodu prehaja v plitvo mokrišče in nato v prelepe mokrotne travnike, kjer so si zaljubljeno dvorili pari rdečenogih martincev in prib.

Ne, to ni panda v bambusu, temveč trstni strnad. ;)

Trstni strnad - Emberiza schoeniclus - Common Reed Bunting

Fotografiral sem tudi to rastlino, ki pa je ne znam določiti.

Še majhen popravek k prvi objavi z Nežiderskega jezera. V seznamu opaženih vrst sem navedel, da jih je bilo 99, zdaj pa sem objavo uredil in popravil na 100. Med urejanjem fotografij sem opazil, da je še ena, in sicer pisana penica.
Če se želite z mano sprehoditi ob Zicklackeju, kliknite tukaj.
Mogoče ste zamudili objavo o pticah in cvetlicah.
Če pa vas zanimajo martinci, vam utegne ustrezati ta objava.