 |
| Šiloglavka - Dalmatolacerta oxycephala - Sharp-Snouted Rock Lizard |
Letos smo bili na morju na Korčuli. To je čudovit otok v Južni Dalmaciji. Na sliki je šiloglavka, elegantna kuščarica, ki je v Sloveniji ni, tam pa je precej pogosta. Je endemit zahodnega Balkana, kar pomeni, da je ni nikjer drugje.
 |
| Šiloglavka - Dalmatolacerta oxycephala - Sharp-Snouted Rock Lizard |
Svetlo modro obarvan rep s črnimi obročki se mi zdi prekrasen.
Na Korčuli lahko vidimo zlate šakale, zato sem nekajkrat vstal zelo zgodaj in se sprehajal po otoku. Z njimi nisem imel sreče, prav tako pa ne z grškimi kornjačami, ki sem jih iskal po grmovju in travnikih.
Nekega jutra sem fotografiral tega velerilca, kako lebdi ob socvetju. Gre za metulja, ki se obnaša kot kolibri.
Nekega jutra sem fotografiral tega velerilca, kako lebdi ob socvetju. Gre za metulja, ki se obnaša kot kolibri.
 |
| Velerilec - Macroglossum stellatarum - Hummingbird Hawk-Moth |
Ob svojih potepanjih sem se večkrat srečal z malim indijskim mungom, ki so ga v Južno Dalmacijo zanesli pred nekaj več kot 100 leti. Cilj je bil, da bi mungo iztrebil strupenjače, ki jih je v teh krajih nekoč bilo veliko. Svojo nalogo je vzel veliko preresno - število kač je zreduciral na minimum, pleni pa tudi druge avtohtone živali. Korčula bi lahko bila še bolj biotsko raznovrstna, če človek ne bi naredil te napake. Videti je, da se nikoli nič ne naučimo.
Mungi po večini delitev spadajo med cibetovke, nekateri pa jih uvrščajo v samostojno družino. Cibetovke (in mungi) so sorodnice mačk in hijen, vendar imajo več izvornih značilnosti, na primer daljšo glavo in več zob. Mali indijski mungo (Herpestes auropunctatus) ima precej košat, dolg rep in kratke noge.
Zelo so previdni, tako da mi dobra slika ni uspela. Mogoče drugič.
Poljski mak:
 |
| Poljski mak - Papaver rhoeas - Common Poppy |
Ob poti se je večkrat spreletaval primorski gozdnik.
 |
| Primorski gozdnik - Hipparchia statilinus - Tree Greyling |
Kuščarji so najbolj aktivni, ko se lahko sončijo. Takrat mi je uspelo tudi nekaj šiloglavk, med njimi tista na začetku objave. Pojavljajo se v različnih variantah:
 |
| Šiloglavka - Dalmatolacerta oxycephala - Sharp-Snouted Rock Lizard |
 |
| Šiloglavka - Dalmatolacerta oxycephala - Sharp-Snouted Rock Lizard |
 |
| Šiloglavka - Dalmatolacerta oxycephala - Sharp-Snouted Rock Lizard |
 |
| Šiloglavka - Dalmatolacerta oxycephala - Sharp-Snouted Rock Lizard |
Ob cesti je rasla konopljika, rastlina z vijoličnimi cvetovi, ki naj bi jo na otok prinesel Marco Polo (Korčula je njegov rojstni kraj). Na njej sem fotografiral modre lesne čebele.
 |
| Modra lesna čebela - Xylocopa violacea - Violet Carpenter Bee |
Grm pa je gostil še enega posebnejšega obiskovalca. Poleg običajnih vrst čebel in čmrljev se je tam prehranjevala orjaška skolija, največja evropska osa.
 |
| Orjaška skolija - Megascolia maculata - Mammoth Wasp |
Je toploljubna žuželka in naseljuje predvsem Sredozemlje. Ličinke se hranijo samo s točno določenim plenom, in sicer z ličinkami še bolj zanimive žuželke, ki se ji reče navadni nosorožec. To je velik hrošč, ki ima velik rog kot nosorog. Še nikoli nisem imel te sreče, da bi ga videl.
Metulj osatnik:
 |
| Osatnik - Vanessa cardui - Painted Lady |
Najpogostejši plazilec na Korčuli je nedvomno kraška kuščarica.
 |
| Kraška kuščarica - Podarcis melisellensis - Dalmatian Wall Lizard |
In še mladiček:
 |
| Kraška kuščarica - Podarcis melisellensis - Dalmatian Wall Lizard |
Če preučujemo ličinke različnih živali s skupnim prednikom, ugotovimo, da imajo kar nekaj skupnih lastnosti, ki v razvoju izginejo. Tako so odrasle živali med sabo bolj različne kot mlade. Videti je, da se enako zgodi pri kraških kuščaricah; mladiči otoške podvrste imajo takšne črte kot odrasli osebki drugih podvrst, medtem ko jih odrasle kraške kuščarice na hrvaških otokih nimajo.
 |
| Kraška kuščarica - Podarcis melisellensis - Dalmatian Wall Lizard |
Sinji argus je nekoliko premajhen, da bi ga s svojo opremo lahko dobro slikal.
 |
| Sinji argus - Lysandra bellargus - Adonis Blue |
Enkrat zjutraj me je razveselil delfin, verjetno navadna velika pliskavka. Tokrat je pokazal samo hrbtno plavut, naslednjič pa upam, da bo ves skočil iz vode.
 |
| Navadna velika pliskavka - Tursiops truncatus - Common Bottlenose Dolphin |
Sredi suhe makadamske ceste je rasla roža. Povedali so mi, da je to grenik, ki spada med križnice.
Za trenutek sta mi pozirala rdeča pisančka.
 |
| Rdeči pisanček - Melitaea didyma - Spotted Fritillary |
Zdaj pa še del, namenjen predvsem ljubiteljem podvodnega življenja.
Opreme za podvodno fotografijo sicer nimam, vendar že več kot 10 let navdušeno snorkam in opazujem živali v morju. Ob obalah Korčule mrgoli albanskih knezov (kar je isto kot pavji knez oziroma albanska vladika), ki se tako kot večina morskega življenja širi proti severu. Takoj so mi prirasli k srcu, saj so izjemno barviti in ti dajo občutek, kot da si v tropskem raju. Morske ribe v glavnem niso plašne in pogosto plavajo tik ob tebi, tako da si jih lahko podrobno ogledaš. Še ena barvita atrakcija je morski kraljiček, intenzivno rdeča riba, ki se skriva pod marsikaterim skalnim previsom. Na podobnih mestih lahko vidimo tudi kakšno škarpeno, strupeno ribo s srhljivim videzom, ki se tam pojavlja nadpovprečno na gosto. Najobičajnejša priobalna vrsta je rjava škarpena, tam pa sem videl tudi kar nekaj malih, ki so rdeče. Ob skalah se pase velika količina raznolikih ustnatic, med katere sodi tudi albanski knez. Druge so na primer gnezdivka, pavlinka, dolgoustka, lumbrak, knez, peteropega ustnačka, mediteranka in vrana. Ribe babice se plazijo po dnu in naslanjajo na skale. Teh sem že veliko različnih videl ob rtu Kamenjak, velja pa omeniti, da sem letos videl več rdečepikastih kot prej. Mogoče sem za nekaj sekund uzrl pisanega grba. Precej pogosto sem se srečal s kakšnim kanjecem. Navadna kirnja je sorodnica tihomorske orjaške kirnje, ki lahko zraste do dva metra in pol. Njeno manjšo sorodnico sem že videl ob Istri, kjer je zelo redka, ob Korčuli pa je dokaj pogosta, kar velja na splošno za južni del Jadrana. Na pesku sem opazil dva morska lista in neko ribo iz družine Triglidae, v kateri je kar nekaj med sabo podobnih vrst. Večina jih ima smešna imena, na primer prasica, pijanec in godrnjač. Katero izmed teh sem videl, pa ostaja glede na večmetrsko globino nerešljiva uganka. Nekaj je bilo tudi rumenih sprehajalčkov, a so rdeči pogostejši.
Opreme za podvodno fotografijo sicer nimam, vendar že več kot 10 let navdušeno snorkam in opazujem živali v morju. Ob obalah Korčule mrgoli albanskih knezov (kar je isto kot pavji knez oziroma albanska vladika), ki se tako kot večina morskega življenja širi proti severu. Takoj so mi prirasli k srcu, saj so izjemno barviti in ti dajo občutek, kot da si v tropskem raju. Morske ribe v glavnem niso plašne in pogosto plavajo tik ob tebi, tako da si jih lahko podrobno ogledaš. Še ena barvita atrakcija je morski kraljiček, intenzivno rdeča riba, ki se skriva pod marsikaterim skalnim previsom. Na podobnih mestih lahko vidimo tudi kakšno škarpeno, strupeno ribo s srhljivim videzom, ki se tam pojavlja nadpovprečno na gosto. Najobičajnejša priobalna vrsta je rjava škarpena, tam pa sem videl tudi kar nekaj malih, ki so rdeče. Ob skalah se pase velika količina raznolikih ustnatic, med katere sodi tudi albanski knez. Druge so na primer gnezdivka, pavlinka, dolgoustka, lumbrak, knez, peteropega ustnačka, mediteranka in vrana. Ribe babice se plazijo po dnu in naslanjajo na skale. Teh sem že veliko različnih videl ob rtu Kamenjak, velja pa omeniti, da sem letos videl več rdečepikastih kot prej. Mogoče sem za nekaj sekund uzrl pisanega grba. Precej pogosto sem se srečal s kakšnim kanjecem. Navadna kirnja je sorodnica tihomorske orjaške kirnje, ki lahko zraste do dva metra in pol. Njeno manjšo sorodnico sem že videl ob Istri, kjer je zelo redka, ob Korčuli pa je dokaj pogosta, kar velja na splošno za južni del Jadrana. Na pesku sem opazil dva morska lista in neko ribo iz družine Triglidae, v kateri je kar nekaj med sabo podobnih vrst. Večina jih ima smešna imena, na primer prasica, pijanec in godrnjač. Katero izmed teh sem videl, pa ostaja glede na večmetrsko globino nerešljiva uganka. Nekaj je bilo tudi rumenih sprehajalčkov, a so rdeči pogostejši.
Ena glavnih atrakcij so bile navadne hobotnice. Pokazale so se skoraj vsak dan, ena je bila celo dokaj velika. Mnogo je bilo tudi morskih strig, kolobarnikov, ki se plazijo po dnu. Podvodni svet je krasilo veliko različnih vrst morskih zvezd, tu in tam kakšen zeleni ježek, plaščar ali polž stožčar. Kdaj pa kdaj sem na z algami obraslih skalah zagledal pisančka, majhnega polža brez hišice. Zadnjega dne mi je med snorkanjem v uho zlezla miniaturna, prozorna in hiperaktivna rakovica. Brez posebnih težav sem jo dobil ven in jo po krajšem opazovanju vrnil v morje. Mogoče pa je bila navadna plavajoča rakovica?
Tamkajšnji morski svet je vsekakor nekaj neprecenljivega.
Na poti nazaj sem fotografiral v kraju Trpanj na Pelješcu, kjer smo čakali na trajekt. Na spodnji fotografiji je marogasta rakovica, najpogostejša vrsta rakovice na naših obalah.
 |
| Marogasta rakovica - Pachygrapsus marmoratus - Marbled Rock Crab |
Če so ribe dovolj blizu površja in v primernih pogojih, jih lahko slikamo tudi s kopensko opremo. Tokrat so se nastavile zlatorepke, vrsta cipljev.
 |
| Zlatorepka - Mugil auratus - Golden Grey Mullet |
Objavljam tudi sliko dolgoustke, ki je bila pregloboko, a je v severnem Jadranu zaenkrat še redka, zato je večina najbrž še ni videla.
 |
| Dolgoustka - Symphodus rostratus - Pointed-Snout Wrasse |
Na poti tja smo prvi trajekt čakali v kraju Ploče.
Tam me je presenetil rjavi srakoper, ki je razburjeno vrtel rep in skakal po vejah v parku blizu pristanišča. Svetloba je bila katastrofalna, bližina pa odlična.
 |
| Rjavi srakoper - Lanius Collurio - Red-Backed Shrike |
Tudi na Korčuli je bil rjavi srakoper ena pogostejših ptic. Dve pernati vrsti pa sem videl prvič v življenju, vzhodno svetlooko penico in žalobno sinico.
