Ljubljana

Zelenonoga tukalica - Gallinula chloropus - Common Moorhen

Naša prestolnica ni samo neko sivo mesto, temveč ima tudi precej narave. V parkih, na vrtovih in v ribnikih je veliko življenja. Ljubljana gosti zelo veliko število kosov in veveric, poleg tega pa galebe, postovke, sive čaplje in tako naprej. Te živali so vajene ljudi in so precej manj plašne kot pripadnice istih vrst na podeželju. Izrazit primer so zelenonoge tukalice. V severovzhodni Sloveniji so to plašne ptice, ki se skrivajo v trsju, v Ljubljani pa so zelo hladnokrvne in se za ljudi skoraj ne menijo. Obnašajo se skoraj tako kot mlakarice v mestnem parku Murska Sobota. Neplašne tukalice so dobra priložnost za posnetek. Fotografiral sem jih na Tivolskem ribniku, kjer delo otežuje temna voda, zato sem se trudil, da sem jih dobil na lokvanjih ali na kopnem. Ko je tukalica na zgornji sliki lomastila po lokvanjih, je krilila in lovila ravnotežje. En lokvanj je bil še posebej nesramen in se ji je pokonci postavil na pot, ona pa se ni dala. V ovekovečenem trenutku nam sporoča modro misel: ko se v življenju pojavi ovira, vzemi velik zalet in jo potacaj.

V Ljubljani je tudi eksotika. Nutrije so glodalci iz podreda Caviomorpha (ježevci, činčila, degu, budre, agutiji, peskarji, viskače, hutija, mara, paka, kapibara ...), ki je najbolj razširjen v Južni Ameriki. Nobena od vrst iz te skupine v Evropi ni avtohtona. Tudi nutrija izvira iz Južne Amerike, vendar so jo zanesli na številna druga območja, saj so jo gojili zaradi krzna in mesa. Tako jih imamo tudi v Sloveniji. Precej časa preživijo v vodi, so rastlinojedi in živijo v družinskih skupinah.

Za nutrijo vidite dve mlakarici v poletnem perju.

Nutrija - Myocastor coypus - Coypu

Mladički so izredno ljubki. Eden je igrivo preganjal race.

Nutrija - Myocastor coypus - Coypu

Dokaj zanesljivo jih lahko opazujemo na Ljubljanici pri UKC.

Nutrija - Myocastor coypus - Coypu

Nutrija - Myocastor coypus - Coypu

Če se vrnemo do Tivolskega ribnika, lahko opazujemo ribe. Poleg ameriških somičev je veliko sončnih ostrižev. Tudi ta vrsta je tujerodna (njena domovina je Severna Amerika), vendar ni tako nedolžna kot nutrija. Sončni ostriž z domačimi vrstami tekmuje za prostor, poleg tega pa je njihove ikre in mladice. Pogosto skoraj negibno plavajo tik pod gladino in se nastavljajo soncu.

Sončni ostriž - Lepomis gibbosus - Pumpkinseed

"Ti boš mene zmerjal z invazivno vrsto?!" ~sončni ostriž

Sončni ostriž - Lepomis gibbosus - Pumpkinseed

Ko je bilo poleti vroče, se je vrabčica za kratek čas hladila z odprtim kljunom, potem pa je odletela naprej.

Domači vrabec - Passer domesticus - House Sparrow

Naša tukalica pa še vedno lovi ravnotežje na lokvanjih.

Zelenonoga tukalica - Gallinula chloropus - Common Moorhen

Zelo pogosta in nepriljubljena ptica je siva vrana.

Siva vrana - Corvus cornix - Hooded Crow

Kljub njeni pogostosti in predrznosti je ni zelo lahko fotografirati, saj je pozorna na človeške gibe. Če jo opazujemo ali vanjo usmerimo predmet, kot je fotoaparat, se umakne. Je tudi ena prvih, ki nas razkrinka, ko se skrivamo v šotoru ali pod mrežo. Na odprtih neurbanih površinah se ji zelo težko približamo, v mestih pa je nekoliko lažje, saj se morajo vrane hočeš nočeš navaditi na ljudi. Problem je pri poljskih vranah, ki se večinoma zadržujejo na odprtem, a o tem kdaj drugič.

Na naslednji sliki je mlada siva vrana, ki se je malo bolj korajžno sprehodila po asfaltu.

Siva vrana - Corvus cornix - Hooded Crow

Sosed ljudi v mestih je tudi domači vrabec.

Domači vrabec - Passer domesticus - House Sparrow

Pogosto se smuka okoli ljudi in čaka, ali bo kaj za pod zob.

Domači vrabec - Passer domesticus - House Sparrow

Na zgornji sliki je samica, na drugih dveh pa samec.

Domači vrabec - Passer domesticus - House Sparrow