Vojvodina

Mala uharica - Asio otus - Long-Eared Owl

V časih, ko še ni bilo koronavirusa, smo prvomajske počitnice preživljali v tujini, pogosto na krajih, ki so fotografsko obetavni. Leta 2017 je bila na vrsti Vojvodina, o čemer še nisem pisal.

Stanovali smo v Melencih. Poleg tega, da so locirani pri mokrišču Rusanda, so zanimivi tudi zato, ker imajo izredno bogat park. V njem je na primer zelo veliko malih uharic. Ponoči lovijo in vreščijo, tako da si ne predstavljam, kako dnevne ptice tam spijo. Podnevi so sove veliko bolj mirne, recimo ko sem ob enih popoldne slikal to zgoraj, je bila edina na spregled. In še njo je preganjala siva vrana.

Podnevi so najglasnejše poljske vrane.

Poljska vrana - Corvus frugilegus - Rook

Poleg uharic je atrakcija tudi sirijski detel. Ta vrsta se je iz Turčije preko Balkana razširila po vzhodni Evropi in dosegla jug Poljske in Belorusije. V Sloveniji je najredkejši detel, ki gnezdi le na nekaj lokacijah na vzhodu države, denimo na Dravskem polju in v okolici Lendave. Za razliko od drugih vrst detlov ima raje odprte pokrajine z manj drevesi.

Sirijski detel - Dendrocopos syriacus - Syrian Woodpecker

V parku lahko opazujemo še rdečenoge postovke, a so za fotografiranje zelo zahtevne. Na sliki je samec.

Rdečenoga postovka - Falco vespertinus - Red-Footed Falcon

Vsem tem lepotcem družbo delajo še kavke, grlice in drugi. V Vojvodini je veliko kukavic in tudi v Melencih so letale. Srak je po moji oceni še več kot pri nas. Ker gre za Panonsko nižino, seveda ne manjka bela štorklja.

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Poljski vrabec:

Poljski vrabec - Passer montanus - Eurasian Tree Sparrow

Umetno gnezdo, nastavljeno v parku:

Na tleh je ležal mrtev netopir.

O mokriščih bom pisal v naslednjih objavah. Tu bom omenil le še Ostrovo, ki ni bilo ravno zanimivo. Tam nas je preletela jata škurhov, fotografiral pa sem razbito sladkovodno školjko. Mislim, da je brezzobka.

Ljubljana

Zelenonoga tukalica - Gallinula chloropus - Common Moorhen

Naša prestolnica ni samo neko sivo mesto, temveč ima tudi precej narave. V parkih, na vrtovih in v ribnikih je veliko življenja. Ljubljana gosti zelo veliko število kosov in veveric, poleg tega pa galebe, postovke, sive čaplje in tako naprej. Te živali so vajene ljudi in so precej manj plašne kot pripadnice istih vrst na podeželju. Izrazit primer so zelenonoge tukalice. V severovzhodni Sloveniji so to plašne ptice, ki se skrivajo v trsju, v Ljubljani pa so zelo hladnokrvne in se za ljudi skoraj ne menijo. Obnašajo se skoraj tako kot mlakarice v mestnem parku Murska Sobota. Neplašne tukalice so dobra priložnost za posnetek. Fotografiral sem jih na Tivolskem ribniku, kjer delo otežuje temna voda, zato sem se trudil, da sem jih dobil na lokvanjih ali na kopnem. Ko je tukalica na zgornji sliki lomastila po lokvanjih, je krilila in lovila ravnotežje. En lokvanj je bil še posebej nesramen in se ji je pokonci postavil na pot, ona pa se ni dala. V ovekovečenem trenutku nam sporoča modro misel: ko se v življenju pojavi ovira, vzemi velik zalet in jo potacaj.

V Ljubljani je tudi eksotika. Nutrije so glodalci iz podreda Caviomorpha (ježevci, činčila, degu, budre, agutiji, peskarji, viskače, hutija, mara, paka, kapibara ...), ki je najbolj razširjen v Južni Ameriki. Nobena od vrst iz te skupine v Evropi ni avtohtona. Tudi nutrija izvira iz Južne Amerike, vendar so jo zanesli na številna druga območja, saj so jo gojili zaradi krzna in mesa. Tako jih imamo tudi v Sloveniji. Precej časa preživijo v vodi, so rastlinojedi in živijo v družinskih skupinah.

Za nutrijo vidite dve mlakarici v poletnem perju.

Nutrija - Myocastor coypus - Coypu

Mladički so izredno ljubki. Eden je igrivo preganjal race.

Nutrija - Myocastor coypus - Coypu

Dokaj zanesljivo jih lahko opazujemo na Ljubljanici pri UKC.

Nutrija - Myocastor coypus - Coypu

Nutrija - Myocastor coypus - Coypu

Če se vrnemo do Tivolskega ribnika, lahko opazujemo ribe. Poleg ameriških somičev je veliko sončnih ostrižev. Tudi ta vrsta je tujerodna (njena domovina je Severna Amerika), vendar ni tako nedolžna kot nutrija. Sončni ostriž z domačimi vrstami tekmuje za prostor, poleg tega pa je njihove ikre in mladice. Pogosto skoraj negibno plavajo tik pod gladino in se nastavljajo soncu.

Sončni ostriž - Lepomis gibbosus - Pumpkinseed

"Ti boš mene zmerjal z invazivno vrsto?!" ~sončni ostriž

Sončni ostriž - Lepomis gibbosus - Pumpkinseed

Ko je bilo poleti vroče, se je vrabčica za kratek čas hladila z odprtim kljunom, potem pa je odletela naprej.

Domači vrabec - Passer domesticus - House Sparrow

Naša tukalica pa še vedno lovi ravnotežje na lokvanjih.

Zelenonoga tukalica - Gallinula chloropus - Common Moorhen

Zelo pogosta in nepriljubljena ptica je siva vrana.

Siva vrana - Corvus cornix - Hooded Crow

Kljub njeni pogostosti in predrznosti je ni zelo lahko fotografirati, saj je pozorna na človeške gibe. Če jo opazujemo ali vanjo usmerimo predmet, kot je fotoaparat, se umakne. Je tudi ena prvih, ki nas razkrinka, ko se skrivamo v šotoru ali pod mrežo. Na odprtih neurbanih površinah se ji zelo težko približamo, v mestih pa je nekoliko lažje, saj se morajo vrane hočeš nočeš navaditi na ljudi. Problem je pri poljskih vranah, ki se večinoma zadržujejo na odprtem, a o tem kdaj drugič.

Na naslednji sliki je mlada siva vrana, ki se je malo bolj korajžno sprehodila po asfaltu.

Siva vrana - Corvus cornix - Hooded Crow

Sosed ljudi v mestih je tudi domači vrabec.

Domači vrabec - Passer domesticus - House Sparrow

Pogosto se smuka okoli ljudi in čaka, ali bo kaj za pod zob.

Domači vrabec - Passer domesticus - House Sparrow

Na zgornji sliki je samica, na drugih dveh pa samec.

Domači vrabec - Passer domesticus - House Sparrow

Mestni park

Navadna veverica - Sciurus vulgaris - Eurasian Red Squirrel

Živali nas obkrožajo vsepovsod. Že samo v mestnem parku jih je včasih mogoče videti veliko. Ponavadi so tudi manj plašne kot v divjini, ker so navajene ljudi.
K pestrosti veliko pripomorejo prikupne akrobatke, navadne veverice.

Navadna veverica - Sciurus vulgaris - Eurasian Red Squirrel

Če je v parku ribnik, so tam zelo verjetno mlakarice.

Mlakarica - Anas platyrhynchos - Mallard

Včasih se med njimi vnamejo spopadi.

Mlakarica - Anas platyrhynchos - Mallard

En racak je drugega mrcvaril in potapljal.

Mlakarica - Anas platyrhynchos - Mallard

Fotografi se pogosto trudimo zamrzniti trenutke, ko škropi voda.

Mlakarica - Anas platyrhynchos - Mallard

V ribniku so lahko tudi kakšne tujerodne vrste, kot je okrasna gizdavka. Na sliki je podvrsta rumenovratka, poznamo pa še rdečevratko. Obe podvrsti sta priljubljeni kot hišna ljubljenčka. V Severni Ameriki, od koder ta želva izvira, živi še tretja podvrsta, ki pa nima slovenskega imena. Je rahlo bolj zelenkasta.

Okrasna gizdavka - Trachemys scripta - Pond Slider

Grivar je naš največji golob.

Grivar - Columba palumbus - Common Wood Pigeon

Grivar - Columba palumbus - Common Wood Pigeon

Grivar - Columba palumbus - Common Wood Pigeon

Zelo pogosta ptica parkov in gozdov je kos.

Kos - Turdus merula - Common Blackbird

Domači golob je zelo urbana ptica, pogosta tudi v starih mestnih jedrih.

Domači golob - Columba livia f. domestica - Feral Pigeon

Domači golob - Columba livia f. domestica - Feral Pigeon

Domači golob - Columba livia f. domestica - Feral Pigeon

Naproti nam prihaja kavka.

Kavka - Corvus Monedula - Western Jackdaw

 To je zelo bistra ptica, ki spada med vrane.

Kavka - Corvus Monedula - Western Jackdaw

Škorec pogosto gnezdi v duplih starih dreves, na tleh pa ga vidimo, kako zbira material za gnezdo. Perje se mu blešči, kot da si ga je pravkar zloščil.

Škorec - Sturnus vulgaris - Common Starling

Mlakarice se sprehajajo tudi med drevesi, videl pa sem jih že celo na pločniku in kako cesto prečkajo po prehodu.

Mlakarica - Anas platyrhynchos - Mallard

Mlakarica - Anas platyrhynchos - Mallard

Kavka tik pred vzletom:

Kavka - Corvus Monedula - Western Jackdaw

Tukaj pa še z materialom za gnezdo:

Kavka - Corvus Monedula - Western Jackdaw

Malo manj opazen prebivalec takšnih habitatov je kratkoprsti plezalček. To je pevka v varovalni barvi, ki pleza po deblih dreves.

V parku so nekakšni energetski kamni. Plezalčka sem nameraval fotografirati na deblu, a sem ga nepričakovano zvabil celo na enega teh kamnov. Na telefonu sem namreč predvajal njegovo oglašanje.

Kratkoprsti plezalček - Certhia brachydactyla - Short-Toed Treecreeper

Kot se spodobi, mi je na posnetek tudi odgovoril.

Kratkoprsti plezalček - Certhia brachydactyla - Short-Toed Treecreeper

Fotografije so sicer nastale v parku v Murski Soboti, a je scena podobna v večini naših parkov. V Murski Soboti zadnja leta gnezdijo tudi poljske vrane, vendar pri fotografiranju niso sodelovale.