nedelja, 3. januar 2021

Rusanda in Jegrička

Duplinska kozarka - Tadorna tadorna - Common Shelduck

Nadaljujem zgodbo iz Vojvodine.

Mokrišče Rusanda me je nekoliko razočaralo. Slišal sem, da naj bi se tam ustavljalo veliko ptic na selitvi. Nekaj jih je bilo, a to še zdaleč ni bila najbolj zanimiva točka našega dopusta.

Tam se je zadrževala jata duplinskih kozark. Ko so nas prvič preletele (slika zgoraj), so bile čisto neorganizirane. Potem pa so se vrnile in popravile vtis, saj so se poravnale v zasilno črto.

Duplinska kozarka - Tadorna tadorna - Common Shelduck

Po vodi je brskalo nekaj sabljark. Ta vrsta ima navzgor zavihan kljun, s katerim iz blata lovi hrano.
Včasih so vzletele.
 
Sabljarka - Recurvirostra avosetta - Pied Avocet

Tam je tudi lepa cerkev.

Sploh zanimiva se mi je zdela kombinacija cerkve in trsja.

Rumena pastirica:

Rumena pastirica - Motacilla flava - Western Yellow Wagtail

Veliki strnad:

Veliki strnad - Emberiza calandra - Corn Bunting

Cvetoč travnik:


Ni mi uspelo prav veliko fotografij, se je pa nabralo solidno število opaženih vrst. Najbolj so me pritegnili prodniki, ki so se pozno popoldne prehranjevali v plitvi vodi v bližini trsja. Bili so mali, Temminckovi, srpokljuni in spremenljivi. Ko sem naslednjič fotografiral na Rusandi, sem si prinesel kamuflažno opremo in se tam namestil, da bi jih lahko fotografiral od blizu in iz žabje perspektive. Na žalost se takrat sploh niso prikazali, a se je kljub temu splačalo čakati.

Na daleč se mi je pokazal jezerski martinec. Njegova selitvena pot v veliki meri poteka bolj vzhodno od nas, tako da je opažanje te vrste v Vojvodini manj posebno kot recimo v Sloveniji. Vsekakor pa sem ga bil vesel, to je bilo moje komaj tretje srečanje s to vrsto. Prvo je bilo na Pagu, drugo pa, ko sem imel dva osebka na sprejemljivi razdalji na Nežiderskem jezeru. 

Poleg tega sem videl, kako je skobec ujel močvirskega martinca. Za nameček se je iz trsja prismukala še modra taščica.

Drugače se je na Rusandi zadrževalo še nekaj togotnikov, črnih martincev, črnovratih ponirkov, regelj, konopnic, kreheljcev, sivk, rdečenogih postovk, polojnikov in veliko malih martincev, našel se je tudi kakšen zelenonogi. Območje so preletavali mali škurhi. Oddaljen deževnik je bil najbrž komatni. Presenetilo me je, da so bili vsi rumenonogi galebi mladi. Za trenutek se je pojavila rjava čaplja, na nebu pa jata sivih žerjavov. V okolici so peli in letali poljski škrjanci, v trsju pa bičje trstnice.

Tam naj bi se dale videti tudi tekunice, vendar jih ni bilo na spregled.

Jegrička (s širokim E-jem) je reka, ki se izliva v Tiso. Izkazalo se je, da je ponekod slabo dostopna in da je fotografiranje s kopnega skoraj brezupno. Če še kdo razmišlja o tej destinaciji, priporočam, da si priskrbite čoln in da vas nekdo pelje po reki, najbolje nekje v spodnjem toku. Habitat obeta zanimive vrste, le dostopnost je problem.

Nekoliko višje je reka še precej ozka. Ko smo hodili ob njej, smo v trsju in grmovju videli trstnice, prosnike, repaljščice, vrabce in črnoglavega muharja. Med drevesi se je spreletavalo nadpovprečno število kukavic, ki mladiče najbrž podtikajo prej omenjenim majhnim pticam. Fascinantno, kako močen je materinski čut: tudi ko je mladič kukavice že večji od krušnih staršev, ga ti še vedno hranijo in ne zavračajo, ker je pač v njihovem gnezdu.

Na reki je bilo kar nekaj rac kostanjevk. Iz enega sestoja trsja v drugega so se spreletavale posamezne rjave čaplje, nad vodo pa so lovile belolične čigre, ki so v Vojvodini pogoste. Pokazal se je tudi martinček, ki je v Panonski nižini pogost, drugače pa niti ne.

Ko se mi je ponudil pomol, ki je omogočal bližji pogled na reko, me je seveda zamikalo. A je bil očitno že kar star in se je nekje na sredini zlomil pod mano. Na srečo se fotoaparat sploh ni zmočil, jaz pa samo do polovice, ker sem se ujel za ogrodje. Pa še mene je sonce hitro posušilo.

Malo preden se Jegrička izlije v Tiso, tvori zelo lepo mokrišče. Ko smo se mu približali, je iz trave pobegnil poljski zajec. V vodi se je prehranjevalo veliko čapelj in nekaj pobrežnikov. Drli so se rakarji, veje in kole so okraševale rumene pastirice. V trsje je pobegnila tukalica ali pa mokož. Najboljša poslastica sta bili dve plevici, ki sta s svojima srpastima kljunoma brodili po blatu.

Mokrišče je preletavala jata malih škurhov. Sliko sem obrezal bolj, kot je zame običajno.

Mali škurh - Numenius phaeopus - Eurasian Whimbrel

Mislite, da ta železnica še obratuje?