Bečej

Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron

Na vrsti je še zadnji del o Vojvodini, in sicer o ribnikih v Bečeju.

Na zgornji fotografiji je odrasla rjava čaplja.

V trsju okoli ribnikov je mrgolelo trstnic. Največ je bilo srpičnih, precej pa tudi bičjih in rakarjev. Upal sem, da bom našel tudi redko povodno trstnico, a je žal ni bilo na spregled. Usedel sem se ob trsje in v aplikaciji na telefonu predvajal oglašanja ptic, ki živijo v takem okolju. Odzvale so se štiri srpične trstnice, a niso sodelovale pri fotografiranju. Več uspeha sem imel, ko sem predvajal oglašanje trstnega cvrčalca. To je vrsta, ki se ponavadi zadržuje na sredi trsja in je ne vidimo, slišimo pa njeno "žuželčje" oglašanje.

Trstni cvrčalec - Locustella luscinioides - Savi's Warbler

 

Na naslednji sliki prikazujem njegov tipični razkorak, ko stoji na dveh trsih hkrati in prepeva.

 

Trstni cvrčalec - Locustella luscinioides - Savi's Warbler

Ribniki so zelo bogati z življenjem. V šopih vodnega rastlinja med drugim gnezdijo sive čaplje in velike količine rečnih galebov.

Tam so pogoste vse tri naše močvirske čigre - črna, beloperuta in belolična.

Druge omembe vredne vrste so bile čopasta čaplja, kvakač, reglja, sivka, rjavi lunj in rdečenoga postovka. Z ribami so si seveda prišli postreč tudi veliki in pritlikavi kormorani.

V daljavi sem zagledal gnezdeče žličarke! Bil sem že na krajih, kjer gnezdijo, a prav na gnezdih sem jih videl prvič.

Blizu nasipa sem opazoval nenavaden prizor. Ribe vrste srebrni koreselj (imenovane tudi babuška) so se metale iz vode. Mogoče kdo ve, kaj so počele?

UREJENO: Drstile so se. To sem izvedel od biologinje Tjaše Kvas, ki se ukvarja z akvaristiko in o tem piše blog Alfa in Betta.

Srebrni koreselj - Carassius gibelio - Prussian Carp

Srebrni koreselj - Carassius gibelio - Prussian Carp

Srebrni koreselj - Carassius gibelio - Prussian Carp

Srebrni koreselj - Carassius gibelio - Prussian Carp

Srebrni koreselj - Carassius gibelio - Prussian Carp

Srebrni koreselj - Carassius gibelio - Prussian Carp

Srebrni koreselj - Carassius gibelio - Prussian Carp

Srebrni koreselj - Carassius gibelio - Prussian Carp

Za trenutek je iz vode pogledala še močvirska sklednica, vendar fotografija ni uspela.

Na poti nazaj smo videli evrazijskega jazbeca, ki je tekel čez cesto.

Carska bara 2

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

O vožnji s čolnom po Carski bari sem že pisal, zdaj pa je na vrsti še del, ki smo ga raziskali peš.

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Takoj na začetku rezervata je gnezdo belih štorkelj.

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Tam najdemo tudi mini živalski vrt. Na sliki je labodja gos, katere domovina sta Mongolija in Mandžurija z okolico.

Labodja gos - Anser cygnoides - Swan Goose

 Rezervat ima velik ekološki pomen.

Po vožnji s čolnom sem se ob kanalu sprehodil še peš. V trsju se je dalo opaziti nekaj plašnih močvirskih sklednic in zelo veliko srpičnih trstnic.

Srpična trstnica - Acrocephalus scirpaceus - Eurasian Reed Warbler

Obhodili smo še nekaj okoliških jezer in močvirij. Včasih je nad nami krožil kakšen belorepec. Ta je mlad:

Belorepec - Haliaeetus albicilla - White-Tailed Eagle

Belorepec - Haliaeetus albicilla - White-Tailed Eagle

Nad nami je nekaj časa lovil tudi škrjančar, a fotografije niso uspele. Gre za majhno in elegantno ujedo, ki zelo spretno leti. V letu lahko ujame tudi najhitrejše letalce, kot so hudourniki in lastovke.

Velike količine trsja marsičemu nudijo skrivno življenjsko okolje.

Nedostopne točke so za gnezda najprimernejše. Sredi vode stojijo drevesne rogovile, na katerih je mešana gnezdilna kolonija velikih kormoranov in sivih čapelj.

Veliki kormoran in siva čaplja

Videti je, da en mladič sive čaplje drugemu vneto razlaga neko zgodbo, zato tako krili.

Siva čaplja - Ardea cinerea - Grey Heron

Veliki kormorani pripadajo podvrsti Phalacrocorax carbo sinensis. Druga evropska podvrsta, P. c. carbo, gnezdi na morskih čereh, P. c. sinensis pa na drevju ali v trsju.

Glede na to, da čaplje in kormorani stanujejo tako blizu eden drugega, imajo očitno boljše medsosedske odnose kot povprečen Slovenec.

Veliki kormoran in siva čaplja

Siva čaplja - Ardea cinerea - Grey Heron

Veliki kormoran in siva čaplja

Carska bara

Kvakač - Nycticorax nycticorax - Black-Crowned Night Heron

Carska bara je mokrišče južno od Zrenjanina. Sestavljeno je iz nekaj jezer, močvirja ter starega in novega toka reke Begej.

Ime si Carska bara zasluži - res je carska. Najboljši del je Stari Begej, mrtvi rokav, po katerem se lahko zapeljemo s čolnom. Spominja me na Amazonko. Življenje ob njem je zelo bogato, zato se vožnja res splača.

Najbolj ikonična vrsta je kvakač (sliki zgoraj in spodaj). Spada med čaplje in je aktiven predvsem ponoči, a ga lahko vidimo tudi podnevi. V Vojvodini sem jih veliko videl zjutraj in zvečer, kakšnega pa tudi sredi dneva. V Carski bari so nedostopni predeli, kjer kvakači gnezdijo nekaj metrov nad vodo in so varni pred kopenskimi plenilci. Zgoraj jih zakrivajo drevesne krošnje, okoli je voda. Tako da jih je v rezervatu veliko in tudi dejavni so bili, ker smo se peljali zjutraj.

Kvakač - Nycticorax nycticorax - Black-Crowned Night Heron

Pogled s čolna na pot pred nami je bil čaroben.

 

Poleg kvakačev so bile ob rokavu pogoste sive čaplje.

Fotografija je nastala, ko se je čoln že vračal in smo se premikali proti soncu.

Siva čaplja - Ardea cinerea - Grey Heron

Kar nekaj je bilo rjavih čapelj, ki veljajo za zelo skrivnostne. Zelo redko stojijo na odprtih površinah, raje so skrite v trsju.

Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron

Na naslednji sliki je mlada rjava čaplja, ki še nima lepega progastega vzorca. Že zdaj, ko stoji pred trsjem, se dobro zlije z okoljem. Če bi stala sredi trsja, bi jo bilo zaradi kamuflažne barve in oblike zelo težko opaziti. A to še ni vse! Rjave čaplje v vetru sledijo premikanju trsja in se zibajo, poleg tega pa dvignejo kljun, da so res videti kot trs.

Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron

Pri naslednji se mi zdi res škoda, da je imela kljun zakrit. Je odrasla in zelo lepa, svetloba je prihajala iz prave smeri, in še spustila nas je dokaj blizu. Lahko bi bila dobra slika.

Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron

Pri tej pa svetloba niti slučajno ni bila v pravi smeri:

Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron

V favni Starega Begeja so bile zastopane tudi čopaste čaplje.

Čopasta čaplja - Ardeola ralloides - Squacco Heron

Ta je bila lepo na odprtem, a ko smo se ji s čolnom bolj približali, je stranska svetloba že ponagajala.

Čopasta čaplja - Ardeola ralloides - Squacco Heron

Čeprav je kanal dolg, se čoln ustavi že pred polovico. Naprej imajo ptice popoln mir. Tam smo se izkrcali in po stezici odšli do razgledne točke.

Odprl se nam je pogled na Carsko baro. Vodo sta med iskanjem plena preletavala dva rjava lunja.

Rjavi lunj - Circus aeruginosus - Western Marsh Harrier

Rjavi lunj - Circus aeruginosus - Western Marsh Harrier

Potem smo se s čolnom vrnili po isti poti.

Eksotičnih prizorov ni zmanjkalo.

To je bila res izjemna izkušnja.
Poleg že omenjenih vrst so ob rokavu prisotni tudi belorepci, zelo veliki orli, ki imajo v rezervatu vsaj štiri aktivna gnezda. Že samo med vožnjo smo naleteli na tri osebke, poleg tega pa ga bom omenil tudi v naslednji objavi, ki bo posvečena tistemu delu rezervata, ki smo ga raziskali peš.
Precej je bilo tudi kostanjevk, rac kostanjevo rjave barve. Seveda niso manjkale zelenonoge tukalice, pestrost pa so začinili še veliki kormorani. A sem si kraj najbolj zapomnil po kvakačih.

Kvakač - Nycticorax nycticorax - Black-Crowned Night Heron

Rusanda in Jegrička

Duplinska kozarka - Tadorna tadorna - Common Shelduck

Nadaljujem zgodbo iz Vojvodine.

Mokrišče Rusanda me je nekoliko razočaralo. Slišal sem, da naj bi se tam ustavljalo veliko ptic na selitvi. Nekaj jih je bilo, a to še zdaleč ni bila najbolj zanimiva točka našega dopusta.

Tam se je zadrževala jata duplinskih kozark. Ko so nas prvič preletele (slika zgoraj), so bile čisto neorganizirane. Potem pa so se vrnile in popravile vtis, saj so se poravnale v zasilno črto.

Duplinska kozarka - Tadorna tadorna - Common Shelduck

Po vodi je brskalo nekaj sabljark. Ta vrsta ima navzgor zavihan kljun, s katerim iz blata lovi hrano.

Včasih so vzletele.

 

Sabljarka - Recurvirostra avosetta - Pied Avocet

Tam je tudi lepa cerkev.

Sploh zanimiva se mi je zdela kombinacija cerkve in trsja.

Rumena pastirica:

Rumena pastirica - Motacilla flava - Western Yellow Wagtail

Veliki strnad:

Veliki strnad - Emberiza calandra - Corn Bunting

Cvetoč travnik:

Ni mi uspelo prav veliko fotografij, se je pa nabralo solidno število opaženih vrst. Najbolj so me pritegnili prodniki, ki so se pozno popoldne prehranjevali v plitvi vodi v bližini trsja. Bili so mali, Temminckovi, srpokljuni in spremenljivi. Ko sem naslednjič fotografiral na Rusandi, sem si prinesel kamuflažno opremo in se tam namestil, da bi jih lahko fotografiral od blizu in iz žabje perspektive. Na žalost se takrat sploh niso prikazali, a se je kljub temu splačalo čakati.

Na daleč se mi je pokazal jezerski martinec. Njegova selitvena pot v veliki meri poteka bolj vzhodno od nas, tako da je opažanje te vrste v Vojvodini manj posebno kot recimo v Sloveniji. Vsekakor pa sem ga bil vesel, to je bilo moje komaj tretje srečanje s to vrsto. Prvo je bilo na Pagu, drugo pa, ko sem imel dva osebka na sprejemljivi razdalji na Nežiderskem jezeru. 

Poleg tega sem videl, kako je skobec ujel močvirskega martinca. Za nameček se je iz trsja prismukala še modra taščica.

Drugače se je na Rusandi zadrževalo še nekaj togotnikov, črnih martincev, črnovratih ponirkov, regelj, konopnic, kreheljcev, sivk, rdečenogih postovk, polojnikov in veliko malih martincev, našel se je tudi kakšen zelenonogi. Območje so preletavali mali škurhi. Oddaljen deževnik je bil najbrž komatni. Presenetilo me je, da so bili vsi rumenonogi galebi mladi. Za trenutek se je pojavila rjava čaplja, na nebu pa jata sivih žerjavov. V okolici so peli in letali poljski škrjanci, v trsju pa bičje trstnice.

Tam naj bi se dale videti tudi tekunice, vendar jih ni bilo na spregled.

Jegrička (s širokim E-jem) je reka, ki se izliva v Tiso. Izkazalo se je, da je ponekod slabo dostopna in da je fotografiranje s kopnega skoraj brezupno. Če še kdo razmišlja o tej destinaciji, priporočam, da si priskrbite čoln in da vas nekdo pelje po reki, najbolje nekje v spodnjem toku. Habitat obeta zanimive vrste, le dostopnost je problem.

Nekoliko višje je reka še precej ozka. Ko smo hodili ob njej, smo v trsju in grmovju videli trstnice, prosnike, repaljščice, vrabce in črnoglavega muharja. Med drevesi se je spreletavalo nadpovprečno število kukavic, ki mladiče najbrž podtikajo prej omenjenim majhnim pticam. Fascinantno, kako močen je materinski čut: tudi ko je mladič kukavice že večji od krušnih staršev, ga ti še vedno hranijo in ne zavračajo, ker je pač v njihovem gnezdu.

Na reki je bilo kar nekaj rac kostanjevk. Iz enega sestoja trsja v drugega so se spreletavale posamezne rjave čaplje, nad vodo pa so lovile belolične čigre, ki so v Vojvodini pogoste. Pokazal se je tudi martinček, ki je v Panonski nižini pogost, drugače pa niti ne.

Ko se mi je ponudil pomol, ki je omogočal bližji pogled na reko, me je seveda zamikalo. A je bil očitno že kar star in se je nekje na sredini zlomil pod mano. Na srečo se fotoaparat sploh ni zmočil, jaz pa samo do polovice, ker sem se ujel za ogrodje. Pa še mene je sonce hitro posušilo.

Malo preden se Jegrička izlije v Tiso, tvori zelo lepo mokrišče. Ko smo se mu približali, je iz trave pobegnil poljski zajec. V vodi se je prehranjevalo veliko čapelj in nekaj pobrežnikov. Drli so se rakarji, veje in kole so okraševale rumene pastirice. V trsje je pobegnila tukalica ali pa mokož. Najboljša poslastica sta bili dve plevici, ki sta s svojima srpastima kljunoma brodili po blatu.

Mokrišče je preletavala jata malih škurhov. Sliko sem obrezal bolj, kot je zame običajno.

Mali škurh - Numenius phaeopus - Eurasian Whimbrel

Mislite, da ta železnica še obratuje?