Prvega februarja sem fotografiral prezimovalke Ormoškega jezera. Nameraval sem prehoditi daljšo pot, počakati do večera in fotografirati kakšno gos, a je začelo deževati. Kar sem imel, sem imel, in se vrnil domov.
Prvič sem videl rjavega galeba, črnomorskega in sive, ki jih je bilo veliko. Še več je bilo rečnih, kar precej tudi rumenonogih. Oddaljeni so sedeli veliki kormorani. Nevpadljivi so bili čopasti ponirki. Preseneča me, da nisem opazil nobene liske. Namesto njih so mi družbo delali labodi grbci, siva čaplja, velika bela čaplja, mlakarice, sivke, zvonci, čopaste črnice in dva mala žagarja. Velika večina teh številčnih rečnih galebov je še nosila zimsko perje, nekateri so že kazali prve znake svatovskega perja, kot posebnost pa je bil le eden že v popolni svatovski opravi. Po bregu sta tekali šmarnica in taščica. Na koncu je z veje čez jezero zletela ujeda, ki jo sumim, da je bila samica pepelastega lunja.
|
Sivi in rečni galebi |
Na poti pred mano so počivali sivi in rečni galebi.
|
Rečni galeb/Larus ridibundus/Black-headed Gull |
Po preplahu je ostal le še eden.
|
Sivi in rečna galeba |
Od leve proti desni: sivi, rečni, sivi, sivi, rečni galeb.
|
Mlakarice, črnomorski in sivi galebi |
Ko je začelo deževati, sem se zavedel, da jih več ne bom mogel nadlegovati s fotografiranjem, črnomorski pa se mi je smejal. Desno od njega sta še dva verjetno črnomorska, na levi trije sivi, spodaj mlakarice.
|
Mlakarice, sivke, črnomorski in sivi galebi |
Trije črnomorski in dva siva galeba na veji, en sivi v ozadju, še bolj nazaj sivke. V zraku verjetno sivi.