sobota, 5. januar 2019

Dež prizemlji selivke

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Zvečer smo zadnje sončne žarke ujeli ponovno ob Zicklackeju. Gosje družine so se s svojimi puhastimi mladički pasle na travniku.

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Martinci se ob nevarnosti prihulijo v vodo in spustijo glavo, kot ta rdečenogi martinec na sliki.

Rdečenogi martinec - Tringa totanus - Common Redshank

Naslednjega dne je lilo, zato smo ostali v apartmaju. Neugodne vremenske razmere pogosto prisilijo selivke, da se spustijo na tla, tako pa lahko opazimo tudi kakšno izjemno redko vrsto. Popoldne je bilo še vedno mrzlo, vetrovno in oblačno, a je nehalo deževati, in smo se odpeljali na Oberer Stinkersee.
Do Unterer in Mittlerer Stinkerseeja ne moremo priti z avtom, do Oberer Stinkerseeja pa lahko. Po zaslugi slabega vremena je bilo res veliko različnih ptic, svetloba pa se me ni usmilila niti za minuto.
Prvi prizor: sabljarke ter mali, močvirski in rdečenogi martinci na obrežju, na nebu pa dve črni čigri.
Cesta jezero razdeli na dva dela. Proti severovzhodnemu delu gleda lesena opazovalnica, ki ima omogočen dostop celo za invalide na vozičku.
Mimo je letela velika jata pobrežnikov, sestavljena iz togotnikov, črnih martincev, srpokljunih in spremenljivih prodnikov ...


Dva močvirska martinca sta prišla tik pod opazovalnico.

Močvirski martinec - Tringa glareola - Wood Sandpiper

Tudi eden od črnih martincev se je zadrževal na solidni razdalji. To na Balkanu skoraj ne bi bilo mogoče, saj je tam krivolov še vedno močno prisoten in so ptice zelo plašne.

Črni martinec - Tringa erythropus - Spotted Redshank

Na svoje veselje sem naprej ob poti opazil dva jezerska martinca. Ta vrsta gnezdi v srednji Evraziji nekje do Poljske, zato se večina osebkov našim krajem na selitvi izogne, opazimo lahko le posameznike. Na Nežiderskem jezeru so redni, a maloštevilni preletniki, zabeležili so celo že gnezdenje, kar je za to vrsto izjemno zahodno.
Jezerski martinec ima zelo tanek kljun in elegantno postavo. Približal sem se jima, kolikor se je dalo.

Jezerski martinec - Tringa stagnatilis - Marsh Sandpiper

Na drugi strani ceste sem opazoval nekaj običajnejših ptic takšnega okolja. Eden od močvirskih martincev je za nekaj sekund zaplaval kot račka, kar je zanj zelo neobičajno.

Na naslednji sliki je jata togotnikov, v ozadju pa je par tatarskih žvižgavk.


Togotnik - Philomachus pugnax - Ruff

Na prizorišče je priletela raca sivka. Duplinski kozarki pa to očitno ni bilo pogodu in jo je pregnala.

Duplinska kozarka in sivka

Po opravljeni misiji se je vrnila.

Duplinska kozarka - Tadorna tadorna - Common Shelduck

V daljavi se je prehranjeval zelenonogi martinec, ki je drugače precej običajna vrsta, za Nežidersko jezero pa niti ne. To je bila še šesta vrsta martinca v tistih mrzlih urah na Oberer Stinkerseeju - močvirski, mali, rdečenogi, črni, jezerski in zelenonogi.
Ker je celotno območje zelo kmetijsko in ravninsko, seveda ne manjka fazanov.

Fazan - Phasianus colchicus - Common Pheasant

Severno ob cesti je visok opazovalni stolp, s katerega se lepo vidi Nežidersko jezero. Blizu obale je večerjala žličarka, na travniku pod stolpom pa so se lovili zajci.


Za konec smo se še sprehodili med drevesi, ki so med Oberer Stinkerseejem in Nežiderskim jezerom. Videli smo divje in turške grlice ter zeleno žolno.


Če ste zamudili prejšnje objave s tega dopusta: 1. del, 2. del, 3. del

petek, 7. december 2018

O pticah in cvetlicah

Priba - Vanellus vanellus - Northern Lapwing

Čas je, da nadaljujem z objavami o Nežiderskem jezeru (objava 1 in objava 2).
Zabave na Zicklackeju še ni bilo konec. Po svoj delež hrane so prišli še Temminckovi prodniki, ki jih prepoznamo po tem, da so po videzu nekje vmes med malim prodnikom in malim martincem. Tako kot še veliko drugih živali je ta vrsta poimenovana po nizozemskem zoologu Coenraadu Jacobu Temmincku.

Temminckov prodnik - Calidris temminckii - Temminck's Stint

Eden je malo zaplesal:

Temminckov prodnik - Calidris temminckii - Temminck's Stint

Ker so tako majhni, je z njimi res težko zapolniti fotografijo.

Temminckov prodnik - Calidris temminckii - Temminck's Stint

Pot smo nadaljevali proti tistemu pravemu Nežiderskemu jezeru. Edini plazilec, ki se nam je v tistem tednu pokazal, je bila belouška.

Belouška - Natrix natrix - European Grass Snake

V trstičju okoli jezera se skriva marsikaj. Kostanjevka je ogrožena raca, ki gnezdi tudi v vzhodni Sloveniji, njeno območje razširjenosti pa se od nas nadaljuje proti vzhodu in severovzhodu. Samca prepoznamo po izrazito svetlem očesu.

Kostanjevka - Aythya Nyroca - Ferruginous Duck

Plašica je zame zaradi zamaskiranega videza rakun med pticami. Znana je tudi po spletanju zelo zanimivih visečih gnezd.

Plašica - Remiz pendulinus - Eurasian Penduline Tit

Obletavale so nas breguljke.
Pogled na neskončno trsje okoli prostranega jezera je prav skrivnosten.


Spodnji rastlini se reče ptičje mleko, zato me sploh ne preseneča, da raste v ptičjem raju. ;)


Raziskal sem še okolico Alberseeja, kjer je seveda mrgolelo ptic. Tam je eno od rastišč nemške perunike, ki jo lahko vidimo ponekod v rezervatu.

Nemška perunika - Iris germanica - German Bearded Iris

Zanimivo dejstvo: to vrsto lahko v Aziji pogosto najdemo na muslimanskih pokopališčih.

Nemška perunika - Iris germanica - German Bearded Iris

Na zadnji sliki je orhideja po imenu navadna kukavica.

Navadna kukavica - Orchis morio - Green-winged Orchid

sobota, 3. november 2018

Žuželke ob Muri

Penušina kapusnica - Eurydema dominulus - Scarlet Shield Bug

Prijatelj, s katerim sem fotografiral ob Muri, mi je posodil svoj makro objektiv. Prvih šest posnetkov v tej objavi je tako posnetih s Canon EF 100mm f/2.8 L Macro IS USM, ki je res dober objektiv in bi ga priporočil ljubiteljem žuželk, drugi pa so s Canon EF 100-400mm f/4.5-5.6 L IS USM.
Žuželka na zgornji fotografiji je penušina kapusnica, na naslednjih petih pa so medonosne oziroma domače čebele. 

Medonosna čebela - Apis mellifera - Western Honey Bee

Medonosna čebela - Apis mellifera - Western Honey Bee

Medonosna čebela - Apis mellifera - Western Honey Bee

Medonosna čebela - Apis mellifera - Western Honey Bee

Medonosna čebela - Apis mellifera - Western Honey Bee

Eden pogostih in enostavno določljivih metuljev je admiral.

Admiral - Vanessa atalanta - Red Admiral

Na spodnji sliki je redka vrsta hrošča kozlička, ki pa je bila v preteklosti pogostejša. Latinsko ime je Leptura quadrifasciata, slovenskega nima.

Leptura quadrifasciata - Four-banded Longhorn Beetle

In še nekaj kačjih pastirjev. Prvi je bledi peščenec, ki se rad sonči.

Bledi peščenec - Onychogomphus forcipatus - Small Pincertail

Ta rdeči lepotec se imenuje opoldanski škrlatec in v naših krajih nima bližnjih sorodnikov. Izvira iz Afrike, a se je prek Sredozemlja razširil po Evropi.

Opoldanski škrlatec - Crocothemis erythraea - Scarlet Dragonfly

Temni modrač si je za družbo izbral miniaturnega pajka.

Temni modrač - Orthetrum albistylum - White-tailed Skimmer

Razlika v uspešnosti med obema izletoma je tako velika, da je ta modri bleščavec edina žival, ki sem jo lani tam uspešno slikal. Vse druge so letošnje.
Ima pa res dobro angleško ime - beautiful demoiselle.

Modri bleščavec - Calopteryx virgo - Beautiful Demoiselle

petek, 21. september 2018

Mura

Vodomec - Alcedo atthis - Common Kingfisher

Zadnji dve poletji sva s prijateljem fotografirala ob Muri v bližini Cmureka v Avstriji. Ker je bil letošnji izlet veliko uspešnejši od lanskega, sem se odločil, da je čas za objavo.
Vrste, značilne za ta del Mure, so vodomec, povodni kos, siva čaplja, mali deževnik, mali martinec, breguljka, veliki žagar in mlakarica. Nekoliko nižje so Petanjci, kjer sem letos v mrtvicah fotografiral modre žabe plavčke. Še nižje je Murska šuma, kjer lahko vidimo črno štorkljo, veliko gostoto pa dosegajo tudi srednji detli. Preden Mura zapusti Slovenijo, v bližini Petišovcev gosti pisane čebelarje.

Na prizorišče sva prispela zgodaj zjutraj. 


V jutranji svetlobi je še kamen lepši.


Nivo vode je bil letos zelo nizek. Na teh skalah so se zjutraj ustavile podivjane domače race pasme tekačica.


Opozorilo: ob naslednji fotografiji boste postali žejni.


Vodomca sva zakamuflirana čakala na več položajih. Na jutranje osvetljeno vejo tik ob reki ni hotel pristati.


Nato sva čakala pri drugi veji. Na obrežju so se sprehajali mali martinci, bele pastirice in ena siva pastirica. Ena bela pastirica se je postavila na prodnik na solidni razdalji.
Fotografi se pogosto trudimo fotografirati iz žabje perspektive, imeti sonce točno za sabo in motiv dobiti pred lepim ozadjem, kot je voda. Če je sonce dovolj nizko, ima voda pastelno moder videz, ki si ga želimo. K umetniški zamegljenosti ozadja pa pripomore tudi čim bolj odprta zaslonka.

Bela pastirica - Motacilla alba - White Wagtail

Pastirica se je začela čistiti.

Bela pastirica - Motacilla alba - White Wagtail

Bela pastirica - Motacilla alba - White Wagtail

In končno je bila pripravljena za posnetek v strumni drži:

Bela pastirica - Motacilla alba - White Wagtail

Ko sva se sprehodila naokrog v iskanju motivov, je na drugo stran kupa zemlje pristal vodomec. Previdno sva se splazila okoli in prve slike sem naredil skozi travo. Pri vodomcih imam včasih občutek, da jim po hrbtu teče bleščeča reka.

Vodomec - Alcedo atthis - Common Kingfisher

Ko je odletel, sva se zamaskirala ob kup zemlje in naperila "topove" proti veji. Kmalu se je vrnil.

Vodomec - Alcedo atthis - Common Kingfisher

Takrat sem naredil naslovni posnetek te objave. Gre za samca.


Narava je na tem kraju še posebej lepa.


Lep razgled na reko in okoliške gozdove nam ponuja nenavadno oblikovani Murturm.


Ob poti tja stojijo skulpture eksotičnega videza.



Sršenje gnezdo, zgrajeno na tabli:


Bela pastirica - Motacilla alba - White Wagtail