Seegasse in Lange Lacke

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Jutro sem preživel v družbi stepskih redkosti, dopoldne pa na ulici Seegasse, ki spada pod Illmitz. Tam se dostopa do plaže na Nežiderskem jezeru, na poti tja pa je veliko trsja in vode, kamor se splača pogledati.

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Nekatere gosi so zelo ravnodušne do bližine mimoidočih.

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Mladiči so bili v različnih stopnjah odraščanja.

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Večina ptic je bila predaleč za fotografiranje, en samec reglje pa je bil na solidni razdalji.

Reglja - Spatula querquedula - Garganey

Tam imajo tudi opazovalnico, mimo katere se je sprehodil močvirski martinec.

Močvirski martinec - Tringa glareola - Wood Sandpiper

Popoldne smo naredili krog okoli Lange Lackeja. Pot mi je prekrižal lep črn hrošč, ki mu ne znam določiti vrste.

Poznate takšne ljudi, ki se komaj začnejo ukvarjati z neko dejavnostjo, in že mislijo, da so najboljši? Tudi mlade goske včasih mislijo, da bodo kar poletele, pa imajo komaj zametke kril. ;)

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Na jezeru gnezdijo tudi črnoglavi galebi.

Črnoglavi galeb - Ichthyaetus melanocephalus - Mediterranean Gull

Navadna postovka na lovu:

Navadna postovka - Falco tinnunculus - Common Kestrel

A kdo ve, katera rastlina je to?

Starejši mladiči se lahko že sami sprehajajo ...

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

... malčki pa še rabijo spremstvo.

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Na sosednjem Wörtenlackeju lahko vidimo črnovrate ponirke.

Črnovrati ponirek - Podiceps nigricollis - Black-Necked Grebe

Na obali Lange Lackeja pa bolj pobrežnike, kot je rdečenogi martinec.

Rdečenogi martinec - Tringa totanus - Common Redshank

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

 

Hansaška stepa

Velika droplja - Otis tarda - Great Bustard

Po kolesarjenju je bil na vrsti izlet v Hanság (oziroma Waasen po nemško). Gre za najbolj zahodno evrazijsko stepo. Leži na avstrijski strani tik ob madžarski meji in gosti unikatno kombinacijo divjih živali, ki so tam strogo zaščitene. Občudovalci narave nimajo vstopa v ta predel, a na robu so postavljene opazovalnice, iz katerih lahko opazujejo dogajanje.
Glavna izmed "trofej", ki tam živijo, je velika droplja.

Velika droplja - Otis tarda - Great Bustard

Je ena najtežjih letečih ptic na svetu. Mene spominja na križanca med nojem in puranom, v resnici pa z njima ni v sorodu. Vrsta je močno ogrožena, predvsem zaradi uničevanja habitata in motenj na gnezdiščih. V pradavnini se je iz Azije razširila v Evropo in Maroko. Danes več kot polovica svetovne populacije živi na Iberskem polotoku, nekaj jih je tudi na Madžarskem in v Ukrajini, manjše populacije pa najdemo tudi drugod. V Aziji se je njihovo število zmanjšalo še bolj drastično. Ponekod gnezdijo v posebnih rezervatih, saj so zelo občutljive na motnje in rabijo mir. Naseljujejo odprte pokrajine.

Velika droplja - Otis tarda - Great Bustard

V Sloveniji se kakšna pojavi samo izjemoma na selitvi, a dobra novica je, da Hanság niti ni tako daleč. Če si jih bomo ogledali med gnezdenjem, nam ne bo žal. Dvorjenje pri dropljah je zelo zanimiv obred. Samec se spremeni v veliko belo kepo perja.

Velika droplja - Otis tarda - Great Bustard

Nato začne poskakovati in se stresati. Pri tem skoraj ne moremo ugotoviti, kje je spredaj in kje zadaj.
Tako osvaja samice.

Velika droplja - Otis tarda - Great Bustard

Velika droplja - Otis tarda - Great Bustard

Če je ne bi zasenčila nastopaška velika droplja, bi bila glavna zvezda močvirska uharica.

Močvirska uharica - Asio flammeus - Short-Eared Owl

To je redka sova, ki v Sloveniji gnezdi le izjemoma. Na Nežiderskem jezeru je stalna gnezdilka in najlažje jo je opaziti prav v Hanságu. Nekatere sove so aktivne v glavnem ponoči (npr. veliki skovik), nekatere pretežno ponoči, a tudi podnevi (npr. mala uharica). Močvirska uharica spada med tiste, ki so aktivne kadar koli, ne glede na to, ali je dan.

Močvirska uharica - Asio flammeus - Short-Eared Owl

Sove niso ujede, a lovijo podoben plen v podobnem okolju, zato se z njimi včasih spopadejo.

Močvirska uharica in rjavi lunj

V mojem primeru se je stepla z rjavim lunjem.

Močvirska uharica in rjavi lunj

Močvirska uharica - Asio flammeus - Short-Eared Owl

Ko je v travi zagledala plen, se je hitro spustila. Za hip sem uspel videti, da je ujela majhnega sesalca.

Močvirska uharica - Asio flammeus - Short-Eared Owl

Neka sova se je na poti tja skoraj zadela v avto, a mislim, da je bila tisto mala uharica.

Običajne ujede, ki so lovile na travišču, so bile rjavi lunj, navadna postovka in kanja, opazil pa sem tudi močvirskega lunja.
Od samega jutra pa do konca izleta so mi družbo delali fazani, srne, poljski zajci, čaplje in nadpovprečna količina rumenih pastiric. Med letom na pašo so se oglašali veliki škurhi. Iz krošnje v krošnjo so se spreletavale kukavice.
Pogled na stepo:

Kraj pa ni zanimiv le za ljubitelje divjih živali, temveč tudi z zgodovinskega vidika. Na meji med Avstrijo in Madžarsko je most, ki je nekaj časa predstavljal edino povezavo med Vzhodnim in Zahodnim blokom. Nasprotniki komunizma so lahko iz Madžarske bežali v Avstrijo, dokler niso mostu odkrili in uničili.

Vsebino poučne table je prebirala tudi nekakšna muha, ki je ne znam določiti.

Pod mostom teče Einser-Kanal. V njem je bila edina mala bela čaplja tistega tedna. Bolj pogoste so v južnih krajih, na Gradiščanskem pa so običajne velike bele čaplje.
Na vrhu drevesa je pozirala drevesna cipa.

Drevesna cipa - Anthus trivialis - Tree Pipit

Na poti nazaj sem opazil še izmuzljivo pisano penico, ki pa je nisem takoj prepoznal.
Ob cesti stojijo tudi umetniške skulpture, tako da lahko marsikdo pride na svoj račun.

V tej objavi prevladujejo dokumentarne fotografije, saj so razdalje prevelike za res dober posnetek. A doživetje je bilo kljub temu enkratno.
Samec velike droplje, obkrožen s srnami:

Velika droplja - Otis tarda - Great Bustard

Unterer Stinkersee

Tatarska žvižgavka - Netta rufina - Red-Crested Pochard

Naš kolesarski izlet se je nadaljeval v smeri Unterer Stinkerseeja. Jezero je bilo polno tatarskih žvižgavk. Na zgornji sliki je samica, levo zadaj pa samec z glavo pod vodo. Na spodnji sliki je samec. Enega sem pred časom od blizu fotografiral na Zbiljskem jezeru, kjer prezimuje.

Tatarska žvižgavka - Netta rufina - Red-Crested Pochard

Na zahodni strani Unterer Stinkerseeja je opazovalnica. Iz nje smo opazovali nekaj žličark.

Žličarka - Platalea leucorodia - Eurasian Spoonbill

Škoda za visoko trsje, kajti dve žličarki in ena velika bela čaplja so prišle dokaj blizu.

Veliko belo čapljo v svatovskem perju prepoznamo po sivem kljunu; drugače je rumen.

Velika bela čaplja - Ardea alba - Great Egret

Samica tatarske žvižgavke:

Tatarska žvižgavka - Netta rufina - Red-Crested Pochard

Dve veliki beli čaplji sta se spopadli.

Velika bela čaplja - Ardea alba - Great Egret

Na Mittlerer Stinkerseeju ni bilo mogoče fotografirati, ker je pogled s poti na jezero proti soncu. Pri Oberer Stinkerseeju smo se obrnili in vrnili do Unterer Stinkerseeja. Prebral sem, da so tam tudi različne čigre, zato sem bil razočaran, ko jih tam sprva nismo videli. A na poti nazaj sta se dve navadni le pokazali.

Navadna čigra - Sterna hirundo - Common Tern

Kolesarjenje smo nadaljevali skozi Geißelsteller. Presenečenje: priba na gnezdu le slab meter od kolesarske steze! Očitno je bližina kolesarjev ni prav nič motila.

Priba - Vanellus vanellus - Northern Lapwing

Zatem smo naredili še en krog okoli Lange Lackeja. Posnel sem še nekaj klasičnih gosjih prizorov v večerni svetlobi, nato pa smo se usmerili domov.

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

S kolesi na pot

Črnorepi kljunač - Limosa limosa - Black-Tailed Godwit

Zadnja postaja pred večerom: Warmsee. Na bankini ob manjši cesti je spal črnorepi kljunač. Počasi sem se mu približal, on pa je dvignil glavo izpod peruti. Postal je za eno sliko, nato pa je odletel na travnik k še enemu črnorepemu kljunaču.

Črnorepi kljunač - Limosa limosa - Black-Tailed Godwit

Ta rastlina se imenuje ščetica in je zelo priljubljena gostilna za ptice pevke.

Ob zahajajočem soncu sem fotografiral rumeno pastirico, žličarici pa nista uspeli, ker sta plavali proti soncu.

Rumena pastirica - Motacilla flava - Western Yellow Wagtail

Naslov sem objavi dal po knjigi Enid Blyton, to pa zato, ker smo si naslednjega dne izposodili kolesa in se zapeljali po poteh, kjer motorna vozila niso dovoljena. Blizu izposojevalnice na lepi hiši gnezdi bela štorklja.

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Med Apetlonom in Illmitzem je velika in glasna gnezdilna kolonija poljskih vran. Te svetleče črne vrane z belim kljunom so pri nas nekaj časa veljale za izumrle gnezdilke, zadnja leta pa spet gnezdijo tudi v Sloveniji. Na prezimovanju so številčne.

Njihovo gnezdo je neugleden kup dračja.

Ta objava je nadaljevanje prejšnje, puhasti mladički. Več o našem kolesarskem izletu pa naslednjič.