S kolesi na pot

Črnorepi kljunač - Limosa limosa - Black-Tailed Godwit

Zadnja postaja pred večerom: Warmsee. Na bankini ob manjši cesti je spal črnorepi kljunač. Počasi sem se mu približal, on pa je dvignil glavo izpod peruti. Postal je za eno sliko, nato pa je odletel na travnik k še enemu črnorepemu kljunaču.

Črnorepi kljunač - Limosa limosa - Black-Tailed Godwit

Ta rastlina se imenuje ščetica in je zelo priljubljena gostilna za ptice pevke.

Ob zahajajočem soncu sem fotografiral rumeno pastirico, žličarici pa nista uspeli, ker sta plavali proti soncu.

Rumena pastirica - Motacilla flava - Western Yellow Wagtail

Naslov sem objavi dal po knjigi Enid Blyton, to pa zato, ker smo si naslednjega dne izposodili kolesa in se zapeljali po poteh, kjer motorna vozila niso dovoljena. Blizu izposojevalnice na lepi hiši gnezdi bela štorklja.

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork

Med Apetlonom in Illmitzem je velika in glasna gnezdilna kolonija poljskih vran. Te svetleče črne vrane z belim kljunom so pri nas nekaj časa veljale za izumrle gnezdilke, zadnja leta pa spet gnezdijo tudi v Sloveniji. Na prezimovanju so številčne.

Njihovo gnezdo je neugleden kup dračja.

Ta objava je nadaljevanje prejšnje, puhasti mladički. Več o našem kolesarskem izletu pa naslednjič.

Puhasti mladički

Po romantično razpoloženih divjih kuncih je bil na vrsti Große Neubruchlacke. V ozadju vidimo veliko vetrnih elektrarn, ki ptic očitno prav nič ne motijo, v ospredju pa dve tatarski žvižgavki. Na jezeru je bilo veliko različnih rac, med njimi tudi dve čopasti črnici, ki za Nežidersko jezero ni ravno tipična vrsta. Nad vodo je zletela jata Temminckovih prodnikov. Na obali so se med pobrežniki prehranjevali tudi poljski škrjanci, ki so tam okoli pogosti.

Poljski škrjanec - Alauda arvensis - Eurasian Skylark

Pomlad je bilo res čutiti v zraku. Ptice so pele, rože so cvetele, živali so imele mladiče ... Sekunda je zmanjkala, da bi ujel navadni postovki med parjenjem.

Navadna postovka - Falco tinnunculus - Common Kestrel

To je travniška kadulja:

Travniška kadulja - Salvia pratensis - Meadow Sage

Te rastline pa ne poznam.

Naslednja je lepnica ali slizek.

 

Pri Fuchslochlackeju sem v travi opazil majhne, puhaste kepice. Bili so mladički pribe, ki so negotovo hodili sem in tja.

Priba - Vanellus vanellus - Northern Lapwing

Mladičem v naravi se ne smemo približevati. Da jih lahko bolje vidite, sem eno sliko močno obrezal.

Priba - Vanellus vanellus - Northern Lapwing

Ko sem se vrnil do Große Neubruchlackeja, sem poslikal še nekaj rastlin, črnovrati ponirek pa je bil predaleč za dober posnetek.

Kunčji poljub

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Včasih v naravi doživimo neprecenljive trenutke. Če pa se nam jih še posreči ujeti v objektiv, smo pa še posebej srečni.

Divji kunec je zelo ljubka žival, očitno pa tudi romantična. Na zgornji fotografiji vidite dva, kako se "poljubljata". Fotografijo sem posnel pri Sandecku na Nežiderskem jezeru. Tam živi velika kolonija divjih kuncev in temu primerno je teren precej razkopan.

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Na idiličnem travniku z rumenimi rožicami iz lukenj vsake toliko časa pogleda kakšen kunec.

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Tam imajo tudi bele osle.

V okolici Sandecka je zelo pestro. Osli so edine domače živali, je pa zato toliko več divjih. Opazujemo lahko srne, kunce, zajce, čaplje, galebe, race, gosi, ujede, pobrežnike ... Običajna je tudi divja grlica. 

Divja grlica - Streptopelia turtur - European Turtle Dove

Njena sorodnica, turška grlica, je manj barvita in je običajna soseda ljudi na vaseh. Čeprav tega morda ne bi pričakovali, je turška tista, ki se je k nam razširila iz Azije. Pred sto leti je pri nas sploh še ni bilo, bolj okrašena divja pa je pri nas že od nekdaj.

Še ena zanimivost: angleško ime "turtle dove" nima nobene povezave z želvo. Izhaja iz latinske besede turtur, ki je onomatopoija za njeno oglašanje.

Takšne rove kopljejo kunci:

Videl sem tudi, kako je siva vrana uplenila enega kunca, gosi pa so se nanjo drle, kot da je šlo za njihovega mladiča. V naravi se dogajajo tudi takšne stvari, včasih je pač malo težko gledati.

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Pomlad je res lep čas. Poleg bujnega rastja in svatovsko napravljenih samcev so nam na ogled tudi mladiči. Ne samo gosi, temveč tudi kunci so imeli ljubke mladiče, sploh tale kepica mi je še posebej simpatična:

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

Divji kunec - Oryctolagus cuniculus - European Rabbit

V majhnem gozdičku je skrita pela smrdokavra. Tam gnezdijo tudi poljske vrane, a ta kolonija še zdaleč ni največja v rezervatu.

Po vejah je skakljalo še veliko drugih ptic pevk, med njimi tudi črnoglavi in sivi muhar.
Če se ne motim, je to majski hrošč:

Z veje me je motrila kavka s polnim kljunom, ki tudi gnezdi v neposredni bližini.

Kavka - Corvus monedula - Western Jackdaw

Odpravil sem se naprej proti jugovzhodu. Za gričem se je repenčil samec fazana.

V Malem princu je vsak izmed ljudi živel na svojem planetu. Vsak je bil sam kralj svojega sveta. Tudi ta močvirski martinec je videti kot kralj svojega otočka.

Močvirski martinec - Tringa glareola - Wood Sandpiper

Tu se približamo območju, ki je strogo zaprto za vse, saj tam gnezdi res veliko ptic, med njimi tudi veliko ogroženih. Kljub temu tam stoji precej nedostopnih opazovalnic. Predvidevam, da so ostale iz tistega časa, ko je bilo še odprto.
Jezero proti vzhodu prehaja v plitvo mokrišče in nato v prelepe mokrotne travnike, kjer so si zaljubljeno dvorili pari rdečenogih martincev in prib.

Ne, to ni panda v bambusu, temveč trstni strnad. ;)

Trstni strnad - Emberiza schoeniclus - Common Reed Bunting

Fotografiral sem tudi to rastlino, ki pa je ne znam določiti.

Še majhen popravek k prvi objavi z Nežiderskega jezera. V seznamu opaženih vrst sem navedel, da jih je bilo 99, zdaj pa sem objavo uredil in popravil na 100. Med urejanjem fotografij sem opazil, da je še ena, in sicer pisana penica.
Če se želite z mano sprehoditi ob Zicklackeju, kliknite tukaj.
Mogoče ste zamudili objavo o pticah in cvetlicah.
Če pa vas zanimajo martinci, vam utegne ustrezati ta objava.

Dež prizemlji selivke

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Zvečer smo zadnje sončne žarke ujeli ponovno ob Zicklackeju. Gosje družine so se s svojimi puhastimi mladički pasle na travniku.

Siva gos - Anser anser - Greylag Goose

Martinci se ob nevarnosti prihulijo v vodo in spustijo glavo, kot ta rdečenogi martinec na sliki.

Rdečenogi martinec - Tringa totanus - Common Redshank

Naslednjega dne je lilo, zato smo ostali v apartmaju. Neugodne vremenske razmere pogosto prisilijo selivke, da se spustijo na tla, tako pa lahko opazimo tudi kakšno izjemno redko vrsto. Popoldne je bilo še vedno mrzlo, vetrovno in oblačno, a je nehalo deževati, in smo se odpeljali na Oberer Stinkersee.

Do Unterer in Mittlerer Stinkerseeja ne moremo priti z avtom, do Oberer Stinkerseeja pa lahko. Po zaslugi slabega vremena je bilo res veliko različnih ptic, svetloba pa se me ni usmilila niti za minuto.

Prvi prizor: sabljarke ter mali, močvirski in rdečenogi martinci na obrežju, na nebu pa dve črni čigri.

Cesta jezero razdeli na dva dela. Proti severovzhodnemu delu gleda lesena opazovalnica, ki ima omogočen dostop celo za invalide na vozičku.

Mimo je letela velika jata pobrežnikov, sestavljena iz togotnikov, črnih martincev, srpokljunih in spremenljivih prodnikov ...

Dva močvirska martinca sta prišla tik pod opazovalnico.

Močvirski martinec - Tringa glareola - Wood Sandpiper

Tudi eden od črnih martincev se je zadrževal na solidni razdalji. To na Balkanu skoraj ne bi bilo mogoče, saj je tam krivolov še vedno močno prisoten in so ptice zelo plašne.

Črni martinec - Tringa erythropus - Spotted Redshank

Na svoje veselje sem naprej ob poti opazil dva jezerska martinca. Ta vrsta gnezdi v srednji Evraziji nekje do Poljske, zato se večina osebkov našim krajem na selitvi izogne, opazimo lahko le posameznike. Na Nežiderskem jezeru so redni, a maloštevilni preletniki, zabeležili so celo že gnezdenje, kar je za to vrsto izjemno zahodno.

Jezerski martinec ima zelo tanek kljun in elegantno postavo. Približal sem se jima, kolikor se je dalo.

Jezerski martinec - Tringa stagnatilis - Marsh Sandpiper

Na drugi strani ceste sem opazoval nekaj običajnejših ptic takšnega okolja. Eden od močvirskih martincev je za nekaj sekund zaplaval kot račka, kar je zanj zelo neobičajno.

Na naslednji sliki je jata togotnikov, v ozadju pa je par tatarskih žvižgavk.

Togotnik - Philomachus pugnax - Ruff

Na prizorišče je priletela raca sivka. Duplinski kozarki pa to očitno ni bilo pogodu in jo je pregnala.

Duplinska kozarka in sivka

Po opravljeni misiji se je vrnila.

Duplinska kozarka - Tadorna tadorna - Common Shelduck

V daljavi se je prehranjeval zelenonogi martinec, ki je drugače precej običajna vrsta, za Nežidersko jezero pa niti ne. To je bila še šesta vrsta martinca v tistih mrzlih urah na Oberer Stinkerseeju - močvirski, mali, rdečenogi, črni, jezerski in zelenonogi.

Ker je celotno območje zelo kmetijsko in ravninsko, seveda ne manjka fazanov.

Fazan - Phasianus colchicus - Common Pheasant

Severno ob cesti je visok opazovalni stolp, s katerega se lepo vidi Nežidersko jezero. Blizu obale je večerjala žličarka, na travniku pod stolpom pa so se lovili zajci.

Za konec smo se še sprehodili med drevesi, ki so med Oberer Stinkerseejem in Nežiderskim jezerom. Videli smo divje in turške grlice ter zeleno žolno.

Če ste zamudili prejšnje objave s tega dopusta: 1. del, 2. del, 3. del