sobota, 25. december 2021
sobota, 24. april 2021
Carska bara 2
Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork |
O vožnji s čolnom po Carski bari sem že pisal, zdaj pa je na vrsti še del, ki smo ga raziskali peš.
Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork |
Takoj na začetku rezervata je gnezdo belih štorkelj.
Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork |
Tam najdemo tudi mini živalski vrt. Na sliki je labodja gos, katere domovina sta Mongolija in Mandžurija z okolico.
Labodja gos - Anser cygnoides - Swan Goose |
Rezervat ima velik ekološki pomen.
Po vožnji s čolnom sem se ob kanalu sprehodil še peš. V trsju se je dalo opaziti nekaj plašnih močvirskih sklednic in zelo veliko srpičnih trstnic.
Srpična trstnica - Acrocephalus scirpaceus - Eurasian Reed Warbler |
Obhodili smo še nekaj okoliških jezer in močvirij. Včasih je nad nami krožil kakšen belorepec. Ta je mlad:
Belorepec - Haliaeetus albicilla - White-Tailed Eagle |
Belorepec - Haliaeetus albicilla - White-Tailed Eagle |
Nad nami je nekaj časa lovil tudi škrjančar, a fotografije niso uspele. Gre za majhno in elegantno ujedo, ki zelo spretno leti. V letu lahko ujame tudi najhitrejše letalce, kot so hudourniki in lastovke.
Velike količine trsja marsičemu nudijo skrivno življenjsko okolje.
Nedostopne točke so za gnezda najprimernejše. Sredi vode stojijo drevesne rogovile, na katerih je mešana gnezdilna kolonija velikih kormoranov in sivih čapelj.
Veliki kormoran in siva čaplja |
Videti je, da en mladič sive čaplje drugemu vneto razlaga neko zgodbo, zato tako krili.
Siva čaplja - Ardea cinerea - Grey Heron |
Veliki kormorani pripadajo podvrsti Phalacrocorax carbo sinensis. Druga evropska podvrsta, P. c. carbo, gnezdi na morskih čereh, P. c. sinensis pa na drevju ali v trsju.
Glede na to, da čaplje in kormorani stanujejo tako blizu eden drugega, imajo očitno boljše medsosedske odnose kot povprečen Slovenec.
Veliki kormoran in siva čaplja |
Siva čaplja - Ardea cinerea - Grey Heron |
Veliki kormoran in siva čaplja |
petek, 26. februar 2021
Carska bara
Kvakač - Nycticorax nycticorax - Black-Crowned Night Heron |
Siva čaplja - Ardea cinerea - Grey Heron |
Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron |
Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron |
Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron |
Rjava čaplja - Ardea purpurea - Purple Heron |
Čopasta čaplja - Ardeola ralloides - Squacco Heron |
Čopasta čaplja - Ardeola ralloides - Squacco Heron |
Rjavi lunj - Circus aeruginosus - Western Marsh Harrier |
Rjavi lunj - Circus aeruginosus - Western Marsh Harrier |
To je bila res izjemna izkušnja.
Poleg že omenjenih vrst so ob rokavu prisotni tudi belorepci, zelo veliki orli, ki imajo v rezervatu vsaj štiri aktivna gnezda. Že samo med vožnjo smo naleteli na tri osebke, poleg tega pa ga bom omenil tudi v naslednji objavi, ki bo posvečena tistemu delu rezervata, ki smo ga raziskali peš.
Precej je bilo tudi kostanjevk, rac kostanjevo rjave barve. Seveda niso manjkale zelenonoge tukalice, pestrost pa so začinili še veliki kormorani. A sem si kraj najbolj zapomnil po kvakačih.
Kvakač - Nycticorax nycticorax - Black-Crowned Night Heron |
nedelja, 3. januar 2021
Rusanda in Jegrička
Duplinska kozarka - Tadorna tadorna - Common Shelduck |
Nadaljujem zgodbo iz Vojvodine.
Mokrišče Rusanda me je nekoliko razočaralo. Slišal sem, da naj bi se tam ustavljalo veliko ptic na selitvi. Nekaj jih je bilo, a to še zdaleč ni bila najbolj zanimiva točka našega dopusta.
Tam se je zadrževala jata duplinskih kozark. Ko so nas prvič preletele (slika zgoraj), so bile čisto neorganizirane. Potem pa so se vrnile in popravile vtis, saj so se poravnale v zasilno črto.
Duplinska kozarka - Tadorna tadorna - Common Shelduck |
Sploh zanimiva se mi je zdela kombinacija cerkve in trsja.
Rumena pastirica:
Rumena pastirica - Motacilla flava - Western Yellow Wagtail |
Veliki strnad:
Veliki strnad - Emberiza calandra - Corn Bunting |
Cvetoč travnik:
Ni mi uspelo prav veliko fotografij, se je pa nabralo solidno število opaženih vrst. Najbolj so me pritegnili prodniki, ki so se pozno popoldne prehranjevali v plitvi vodi v bližini trsja. Bili so mali, Temminckovi, srpokljuni in spremenljivi. Ko sem naslednjič fotografiral na Rusandi, sem si prinesel kamuflažno opremo in se tam namestil, da bi jih lahko fotografiral od blizu in iz žabje perspektive. Na žalost se takrat sploh niso prikazali, a se je kljub temu splačalo čakati.
Na daleč se mi je pokazal jezerski martinec. Njegova selitvena pot v veliki meri poteka bolj vzhodno od nas, tako da je opažanje te vrste v Vojvodini manj posebno kot recimo v Sloveniji. Vsekakor pa sem ga bil vesel, to je bilo moje komaj tretje srečanje s to vrsto. Prvo je bilo na Pagu, drugo pa, ko sem imel dva osebka na sprejemljivi razdalji na Nežiderskem jezeru.
Poleg tega sem videl, kako je skobec ujel močvirskega martinca. Za nameček se je iz trsja prismukala še modra taščica.
Drugače se je na Rusandi zadrževalo še nekaj togotnikov, črnih martincev, črnovratih ponirkov, regelj, konopnic, kreheljcev, sivk, rdečenogih postovk, polojnikov in veliko malih martincev, našel se je tudi kakšen zelenonogi. Območje so preletavali mali škurhi. Oddaljen deževnik je bil najbrž komatni. Presenetilo me je, da so bili vsi rumenonogi galebi mladi. Za trenutek se je pojavila rjava čaplja, na nebu pa jata sivih žerjavov. V okolici so peli in letali poljski škrjanci, v trsju pa bičje trstnice.
Tam naj bi se dale videti tudi tekunice, vendar jih ni bilo na spregled.
Jegrička (s širokim E-jem) je reka, ki se izliva v Tiso. Izkazalo se je, da je ponekod slabo dostopna in da je fotografiranje s kopnega skoraj brezupno. Če še kdo razmišlja o tej destinaciji, priporočam, da si priskrbite čoln in da vas nekdo pelje po reki, najbolje nekje v spodnjem toku. Habitat obeta zanimive vrste, le dostopnost je problem.
Nekoliko višje je reka še precej ozka. Ko smo hodili ob njej, smo v trsju in grmovju videli trstnice, prosnike, repaljščice, vrabce in črnoglavega muharja. Med drevesi se je spreletavalo nadpovprečno število kukavic, ki mladiče najbrž podtikajo prej omenjenim majhnim pticam. Fascinantno, kako močen je materinski čut: tudi ko je mladič kukavice že večji od krušnih staršev, ga ti še vedno hranijo in ne zavračajo, ker je pač v njihovem gnezdu.
Na reki je bilo kar nekaj rac kostanjevk. Iz enega sestoja trsja v drugega so se spreletavale posamezne rjave čaplje, nad vodo pa so lovile belolične čigre, ki so v Vojvodini pogoste. Pokazal se je tudi martinček, ki je v Panonski nižini pogost, drugače pa niti ne.
Ko se mi je ponudil pomol, ki je omogočal bližji pogled na reko, me je seveda zamikalo. A je bil očitno že kar star in se je nekje na sredini zlomil pod mano. Na srečo se fotoaparat sploh ni zmočil, jaz pa samo do polovice, ker sem se ujel za ogrodje. Pa še mene je sonce hitro posušilo.
Malo preden se Jegrička izlije v Tiso, tvori zelo lepo mokrišče. Ko smo se mu približali, je iz trave pobegnil poljski zajec. V vodi se je prehranjevalo veliko čapelj in nekaj pobrežnikov. Drli so se rakarji, veje in kole so okraševale rumene pastirice. V trsje je pobegnila tukalica ali pa mokož. Najboljša poslastica sta bili dve plevici, ki sta s svojima srpastima kljunoma brodili po blatu.
Mokrišče je preletavala jata malih škurhov. Sliko sem obrezal bolj, kot je zame običajno.
Mali škurh - Numenius phaeopus - Eurasian Whimbrel |
Mislite, da ta železnica še obratuje?
četrtek, 24. december 2020
torek, 22. december 2020
Ko fotografu grozi strelno orožje
Ko preživljam čas v naravi, se mi včasih zgodijo zanimive dogodivščine. Ena bolj bizarnih se mi je pripetila to soboto.
Na polju v bližini Tešanovcev sem postavil maskirni šotor, ker sem želel fotografirati srne. Bilo je mrzlo, blatno in turobno. Po približno dveh urah čakanja sem kar naenkrat zaslišal: "Stopite ven in roke gor!"
Nedaleč je bil lovec, ki se mu je očitno zdelo, da sem nekakšen paravojak. Stojalo in fotoaparat je od daleč najbrž zamešal za orožje. Poklical je policijo in kmalu sta se dva policista čez blatno njivo podala proti meni.
Ko sem zaslišal njun ukaz, sem pogledal iz šotora in ju videl, kako s strelnim orožjem merita vame. Rekel sem, da fotografiram, a ju to ni pomirilo. Ponovila sta ukaz in upošteval sem ju. Policistka je v voki-toki rekla, da je vse pod kontrolo, nato pa sta se mi približala. Medtem sta z orožjem ves čas merila vame. Očitno sem se jima do zadnjega zdel nevaren. Ko sta bila pri meni, sta me izprašala, pogledala v šotor in ugotovila, da ne delam ničesar ilegalnega, zato sta se vrnila k policijskemu vozilu.
Kot vidite, lahko fotografa kdo zaradi kamuflažnih barv zameša za terorista, norca ali kaj podobnega. K temu prispeva še dejstvo, da v takšnih razmerah ne pričakuješ normalnega človeka. Prilagam svojo fotografijo, ki je sicer nastala pred leti na Ledavskem jezeru, da sami ugotovite, ali sem res videti tako nevaren.
Jaz v kamuflažnih oblačilih. Foto: Tibor Škalič |
sobota, 3. oktober 2020
Vojvodina
Mala uharica - Asio otus - Long-Eared Owl |
V časih, ko še ni bilo koronavirusa, smo prvomajske počitnice preživljali v tujini, pogosto na krajih, ki so fotografsko obetavni. Leta 2017 je bila na vrsti Vojvodina, o čemer še nisem pisal.
Stanovali smo v Melencih. Poleg tega, da so locirani pri mokrišču Rusanda, so zanimivi tudi zato, ker imajo izredno bogat park. V njem je na primer zelo veliko malih uharic. Ponoči lovijo in vreščijo, tako da si ne predstavljam, kako dnevne ptice tam spijo. Podnevi so sove veliko bolj mirne, recimo ko sem ob enih popoldne slikal to zgoraj, je bila edina na spregled. In še njo je preganjala siva vrana.
Podnevi so najglasnejše poljske vrane.
Poljska vrana - Corvus frugilegus - Rook |
Poleg uharic je atrakcija tudi sirijski detel. Ta vrsta se je iz Turčije preko Balkana razširila po vzhodni Evropi in dosegla jug Poljske in Belorusije. V Sloveniji je najredkejši detel, ki gnezdi le na nekaj lokacijah na vzhodu države, denimo na Dravskem polju in v okolici Lendave. Za razliko od drugih vrst detlov ima raje odprte pokrajine z manj drevesi.
Sirijski detel - Dendrocopos syriacus - Syrian Woodpecker |
V parku lahko opazujemo še rdečenoge postovke, a so za fotografiranje zelo zahtevne. Na sliki je samec.
Rdečenoga postovka - Falco vespertinus - Red-Footed Falcon |
Vsem tem lepotcem družbo delajo še kavke, grlice in drugi. V Vojvodini je veliko kukavic in tudi v Melencih so letale. Srak je po moji oceni še več kot pri nas. Ker gre za Panonsko nižino, seveda ne manjka bela štorklja.
Bela štorklja - Ciconia ciconia - White Stork |
Poljski vrabec:
Poljski vrabec - Passer montanus - Eurasian Tree Sparrow |
Umetno gnezdo, nastavljeno v parku:
Na tleh je ležal mrtev netopir.
O mokriščih bom pisal v naslednjih objavah. Tu bom omenil le še Ostrovo, ki ni bilo ravno zanimivo. Tam nas je preletela jata škurhov, fotografiral pa sem razbito sladkovodno školjko. Mislim, da je brezzobka.